'Če se bo izkazalo, da karkoli ni v redu, bodo sledile reakcije'

"FSD Supervised odobren v Sloveniji," je nekaj ur po uradni objavi Tesle na omrežju X zapisal Elon Musk.

Kratek zapis je objavil ob sporočilu Tesline evropske podružnice, da je sistem FSD Supervised dobil regulatorno odobritev tudi pri nas in da se bo njegovo uvajanje začelo kmalu.

Slovenija je sicer šesta evropska država, ki je dovolila uporabo sistema. Prva ga je aprila letos odobrila Nizozemska, sledile so Danska, Belgija, Estonija in Litva.

Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je priznala začasno evropsko homologacijo Teslinega sistema FSD (Supervised), ki jo je aprila izdal nizozemski homologacijski organ RDW. Sistem je tako pod pogoji iz začasne homologacije dovoljen tudi v Sloveniji. Pomemben poudarek pa ostaja že v njegovem imenu: gre za sistem "pod nadzorom", ne za popolnoma avtonomno vožnjo.

Javna agencija RS za varnost prometa je kot slovenski homologacijski organ priznala začasno EU-homologacijo sistema FSD (Supervised). To je 10. aprila letos na podlagi evropske uredbe 2018/858 izdal nizozemski homologacijski organ RDW.

AVP je homologacijo priznala v skladu z 39. členom omenjene uredbe in s tem dovolila uporabo sistema na območju Slovenije pod pogoji, določenimi v začasni homologaciji.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je odločitev pozdravilo kot enega od korakov pri uvajanju novih tehnologij na področju mobilnosti, vendar ob tem poudarja, da morata biti pri njihovem uvajanju ključna varnost vseh udeležencev v prometu in jasen regulatorni okvir.

Pomembno je, da ne gre za običajno dokončno evropsko homologacijo. Gre za začasno EU-homologacijo nove tehnologije oziroma novega koncepta, pri katerem evropska zakonodaja omogoča izjeme od posameznih homologacijskih zahtev. Takšna odobritev je začasna in je povezana z nadaljnjim postopkom na ravni Evropske komisije.

Slovenska AVP je pri odločitvi upoštevala tudi pojasnila nizozemskega RDW o nadaljnjem nadzoru sistema, spremljanju njegovega delovanja v dejanski uporabi, poročanju in obravnavanju morebitnih varnostnih ugotovitev.

RDW tudi po slovenskem priznanju ostaja organ, odgovoren za nadzor nad izdano homologacijo. Če bi se med uporabo pojavile ugotovitve, ki bi lahko vplivale na skladnost sistema s pogoji, pod katerimi je bil odobren, bo njihovo presojo vodil nizozemski organ.

Priznanje homologacije ne spreminja pristojnosti slovenskih institucij. Slovenski organi bodo še naprej pristojni za nadzor cestnega prometa, preiskovanje prometnih nesreč in druge naloge, ki jih določa domača zakonodaja.

Teslin napredni sistem za pomoč vozniku lahko med vožnjo prevzame več voznih nalog, kot so krmiljenje, pospeševanje, zaviranje, menjava voznega pasu in sledenje načrtovani poti. "Kljub poimenovanju pa ne gre za popolnoma avtonomno oziroma samovozeče vozilo. Voznik mora ves čas spremljati promet in delovanje sistema ter biti pripravljen nemudoma prevzeti upravljanje vozila. Za varno vožnjo ostaja odgovoren voznik," so v današnji objavi na spletnih straneh navedli v Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP).

Nizozemski homologacijski organ RDW, ki je za sistem izdal začasno evropsko homologacijsko odobritev, ga je po njihovih navedbah pred tem več kot 18 mesecev preverjal tako na zaprtih stezah kot javnih cestah.

Veljavnost homologacijske odobritev bo do sprejetja odločitve na ravni EU omejena na države, ki so priznale nizozemsko začasno odobritev. Glasovanje o odobritvi sistema na ravni EU je zaenkrat predvideno oktobra letos.

Kot so dodali za STA, lahko tovrstni sistemi ob pravilni uporabi pomembno prispevajo k zmanjševanju tveganj v prometu, vendar morajo biti uvedeni postopno, na podlagi preverjenih tehničnih in varnostnih zahtev ter ob jasni opredelitvi vloge in odgovornosti voznika.

Z nadaljnjim razvojem tehnologije in prehodom na višje stopnje avtomatizacije bo treba po njihovih besedah zakonodajni okvir na evropski in nacionalni ravni sproti prilagajati. Med pomembnimi vprašanji bodo predvsem vloga in odgovornost voznika pri različnih stopnjah avtomatizacije, način predaje in prevzema nadzora nad vozilom, nadzor nad uporabo teh sistemov, obravnava podatkov ob prometnih nesrečah ter druga vprašanja, povezana z zagotavljanjem prometne varnosti.

"Razvoju tehnologije bo moralo slediti tudi usposabljanje voznikov. Vse večji poudarek bo treba namenjati razumevanju delovanja naprednih asistenčnih sistemov, njihovih zmogljivosti in predvsem njihovih omejitev. Voznik mora razumeti, katere naloge lahko sistem opravlja, v katerih okoliščinah lahko od njega pričakuje pravilno delovanje in kdaj mora sam nemudoma ukrepati," so zapisali.

AVP zato ocenjuje, da bo treba vsebine s področja naprednih sistemov za pomoč vozniku in avtomatizirane vožnje postopno vključevati oziroma nadgrajevati v programih usposabljanja kandidatov za voznike, voznikov ter strokovnih delavcev na področju usposabljanja in ocenjevanja voznikov.

"Osnovno izhodišče mora tudi ob nadaljnjem tehnološkem razvoju ostati enako: tehnologija mora vozniku pomagati pri varnejši vožnji, njena uporaba pa ne sme povzročiti zmanjšanja pozornosti ali napačnega občutka, da vozniku vožnje ni več treba spremljati," so dodali.

Državni sekretar za mobilnost in promet Marko Dvornik je sicer v današnji izjavi za javnost povedal, da je želela Slovenija s hitro odločitvijo poslati tudi širši signal. "Želeli smo pokazati, da je naš državni aparat sposoben tudi hitrega ukrepanja. To je bila z vidika politične odločitve neka spodbuda oziroma signal vsem, ki jih to področje zanima, da je Slovenija zmožna hitre in agilne operacije," je povedal.

Kot je dodal, želi Slovenija pokazati predvsem, da se zna hitro prilagajati in sprejemati napredne sisteme, kadar ti izpolnjujejo ustrezne pogoje in pomenijo izboljšanje varnosti.

Glede pomislekov o varnosti je bil precej neposreden. "Ta sistem je bolj varen od fizične osebe, tako kažejo dosedanji podatki. Tudi fizična oseba dela napake in ta sistem to stanje izboljšuje," je dejal. Po njegovih besedah v mesecih uporabe v državah, ki so sistem že priznale, niso zaznali incidentov.

"Seveda moramo to spremljati naprej. Naša agencija bo tudi po strokovni plati v tesnem stiku z nizozemsko in če se bo izkazalo, da karkoli ni v redu, bodo sledile reakcije," je poudaril. Ob tem je opozoril, da nobena tehnologija ni nezmotljiva. "Vedno so možne tudi napake. Noben sistem ni stoodstoten. Ključno sporočilo pa je, da ta sistem nadgrajuje človeško pozornost."

Poudaril je tudi, da odločitev Slovenije ne pomeni, da so s tem vrata avtomatično odprta vsem primerljivim sistemom. "Vsak proizvajalec mora iti samostojno skozi ta postopek. Tesla je prvi proizvajalec, ki je šel skozi ta postopek na Nizozemskem in tam pridobil začasno homologacijo, ki jo zdaj posamezne države prevzemajo."

Oktobra naj bi sledilo še glasovanje na ravni EU o tem, ali bi bilo priznanje veljavno v vseh državah članicah. "Zdaj nekatere države tukaj malo prehitevamo. Kako se bo to odvilo oktobra, ne vemo. In tudi takrat bo to ponovno veljalo samo za Teslo. Če želijo drugi proizvajalci, morajo sami skozi ta postopek. Tesla tukaj orje neko ledino."

Tudi pri Tesli funkcije ne bodo nujno dobila vsa vozila. Kot je pojasnil, jo bodo podpirali novejši modeli z ustrezno strojno opremo. "Ni nujno, da bodo vsa vozila to avtomatično prejela. Vsak komercialni ponudnik oziroma prodajalec se odloči za svoj sistem. Nekateri na primer zahtevajo tudi mesečni najem, da sistem deluje. Pristopi so različni," je pojasnil.

Ob tem se je dotaknil še širše prometne politike. "Mi želimo držati neko rdečo linijo politike. Ta je predvsem v tem, da želimo ukrepe nastaviti tako, da delujejo na široko, ne pa več izvajati individualnih ukrepov. Subvencije vedno ciljajo manjše število ljudi in ustvarjajo neenakosti na trgu. Lahko potrdim, da bomo pri tem vztrajali."

Namesto tega želi država po njegovih besedah vlagati predvsem v javno infrastrukturo. "Želimo zagotoviti, da bo elektrodistribucijsko omrežje boljše, da bomo imeli več polnilnih postaj in več hranilnikov. Usmerjamo se predvsem v javno infrastrukturo."

In nato še druga stran slovenske mobilnosti: avtomobilov imamo veliko. "Slovenija ima preveč vozil, enega najvišjih deležev v Evropi. Ta podatek vam pove, da zelo, zelo močno stavimo na javni potniški promet. Predvsem na njegovo udobje, točnost in hitrost," je dejal. "Mislim, da ni državljana Slovenije, ki se s to oceno ne bi strinjal. Tu moramo narediti zelo močan pospešek."