Odkrili 'nedavno' aktivne vulkane: 'Vsi podatki kažejo, da Mars ni mrtev'

Nove študije ugotavljajo, da bi bili lahko predeli pod površjem Marsa dovolj topli, da bi lahko podpirali življenje na tem planetu. To je morda najmlajše vulkansko nahajališče, kar so jih dokumentirali na Marsu. Z uporabo podatkov satelitov, ki krožijo okoli Marsa, so znanstveniki našli dokaze o nedavni vulkanski aktivnosti na tem rdečem planetu, kar bi lahko pomenilo velik preboj v iskanju tujega življenja, poroča The Independent.

Medtem ko večina zapisov o Marsu kaže, da je bil ta vulkansko aktiven pred tremi ali štirimi milijardami let, manjši izbruhi pa so se na nekaterih lokacijah verjetno nadaljevali pred tremi milijoni let, pa študija, ki so jo objavili v reviji Icarus, ugotavlja, da bi se izbruhi lahko pojavili tudi v zadnjih 50.000 letih. "Če bi Marsovo geološko zgodovino stisnili v en sam dan, bi se to zgodilo v zadnji sekundi," je ob odkritju dejal glavni avtor študije David Horvath, raziskovalec na Planetary Science Institute v Arizoni.

Z analizo satelitskih podatkov so znanstveniki našli dokaze o osem kilometrov široki, gladki in temni usedlini, ki obkroža 20 kilometrov dolgo vulkansko razpoko, kar kaže na to, da je nastala zaradi izbruha. "Ko smo prvič opazili to nahajališče, smo vedeli, da gre za nekaj posebnega," je povedal višji avtor študije Jeff Andrews-Hanna, izredni profesor na Lunarnem in planetarnem laboratoriju Univerze v Arizoni. "Nanos ni bil podoben ničemer drugemu na tem območju ali celo na celotnem Marsu in je bolj podoben značilnostim, ki so jih ustvarili starejši vulkanski izbruhi na Luni in Merkurju," je dejal.

Pri nadaljnji analizi podatkov so ugotovili, da se lastnosti, sestava in porazdelitev materiala ujemajo z za kar verjamejo, da je bil primer eksplozivnega izbruha magme, ki ga povzročajo ekspanzijski plini, imenovani piroklastični izbruh. Ta je podoben odpiranju pretresene pločevinke sode. Po mnenju raziskovalcev je mesto izbruha približno 1600 kilometrov od pristanišča Nasinega vesoljskega plovila InSight, ki od leta 2018 na rdečem planetu preučuje potresno aktivnost.

Nasa je ugotovila, da so ti Marsovi ekvivalenti potresov izvirali iz regije okoli vulkanskega sistema z režami in razpokami, imenovanimi Cerberus Fossae, nedavne študije pa so nakazovale možnost, da bi lahko bila to posledica gibanja magme pod površjem planeta. "Mlajše nahajališče absolutno odpira možnost, da bi na Marsu lahko še vedno obstajala vulkanska dejavnost," je dejal Horvath ter dodal, da je zanimivo tudi odkritje, da nedavni potresi, ki jih je zaznala misija InSight, izvirajo iz Cerberus Fossae.

Znanstveniki menijo, da takšna vulkanska nahajališča v novejši zgodovini ustvarjajo pogoje za bivanje pod površjem Marsa. "Interakcija naraščajoče magme in zaledenelega substrata te regije bi lahko zagotovila ugodne pogoje za življenje mikrobov, povečuje pa tudi možnost življenja v tej regiji," je dejal Horvath.

Znanstveniki verjamejo, da glede na vulkanska nahajališča, opisana v študiji, dokazi o potresnih dejavnostih na planetu, ki jih je odkril InSight, in z morebitnimi izpusti metanskih oblakov dima pod površjem, Mars še zdaleč ni hladen in neaktiven svet, kot ga marsikdo v tem trenutku vidi. "Zdi se, da vsi ti podatki govorijo isto zgodbo. Mars ni mrtev," pravi Andrews-Hanna.

Nasin rover posnel zvoke letenja helikopterja Iznajdljivost na Marsu

Nasin rover Perseverance je prvič doslej posnel zvoke letenja prav tako Nasinega helikopterja Ingenuity med letenjem nad Marsom, kamor ga je popeljal sam. Nove posnetke helikopterja, ki je 30. aprila opravil četrti polet nad Marsovo površino, so objavili v petek. Na posnetku, ki traja tri minute, se sliši veter, ki piha čez krater Jezero, kjer je rover na misiji iskanja znamenj nekdanjega življenja na Marsu pristal februarja.

Nasini znanstveniki niso bili prepričani, da jim bo uspelo ujeti zvok, saj je helikopter poletel in pristal 80 metrov od roverja, gostota Marsove atmosfere pa je le en odstotek Zemljine, zato je tam vse bolj tiho. Posnetki letenja helikopterja lahko dajo odgovor na vprašanje, kako gosta je atmosfera.

Zvok na Marsu potuje počasneje tudi zaradi nizke temperature, ki je povprečno minus 63 stopinj Celzija. Hitrost zvoka na Zemlji je okrog 340 metrov na sekundo, na Marsu pa okrog 240 metrov na sekundo. Marsovo atmosfero tvori 96 odstotkov ogljikovega dioksida.