Mnenje ameriške javnosti pred volitvami, ki so v Belo hišo presenetljivo poslale Donalda Trumpa, so sooblikovale tudi številne lažne novice o kandidatih. Naklonjene so bile Trumpu, kar pa ni njihova edina skupna stvar. Druga, še bolj zanimiva, je njihov izvor. V svet so jih pošiljali iz makedonskega Velesa.
Prvo zgodbo je objavil lani poleti. Na ameriških skrajno desničarskih spletnih straneh je poiskal članke, ukradel dele vsebine in jih združil v novo novico s senzacionalističnim naslovom. Facebooku je plačal za izpostavljeno objavo, da je dosegel ciljno skupino. Ko jo je in ko so začeli klikati na njegove članke, se je na njegov račun začel stekati denar oglaševalcev. V enem mesecu je zaslužil 1800 evrov, nato je to početje opustil. Tako vsaj trdi.
Pravi tudi, da njegovi znanci služijo po več tisoč evrov na dan. V mestu, kjer je povprečna mesečna plača 350 evrov. Razkošni avtomobili in drage pijače, ki jih naročajo v mestnih barih, pričajo, da se ne zgolj hvalijo. Pa jih skrbi, ker so na nek način pomagali Trumpu do zmage? "Najstnikom v našem mestu ni mar, kako Američani volijo. Zadovoljni so, ker služijo in ker si lahko privoščijo draga oblačila in pijače," je povedal omenjeni 19-letnik.
Župan Velesa Slavko Čadijev pa je dejal, da je na to celo ponosen. In poudaril, da so mladi pač pokazali podjetniško iznajdljivost, umazanega denarja pa da v mestu ni. Njihovo početje dejansko – vsaj za zdaj – ni nezakonito, ali je pošteno, pa se kljub temu lahko vprašamo.
Preiskovalna novinarka Ubavka Janevska tej temi posveča veliko svojega časa. Odkrila je najmanj sedem skupin, ki se organizirano ukvarjajo s produciranjem lažnih novic, več sto šolarjev pa to po njenih besedah počne na lastno pest. Janevsko skrbi, da se bo nekaj podobnega kot v ZDA že ta mesec ponovilo v Makedoniji. Imeli bodo parlamentarne volitve in, ko pravi, je že odkrila spletne strani z izmišljenimi novicami, ki bi lahko vplivale na njihov razplet. Le da ne izvirajo iz Makedonije, ampak iz Srbije in Hrvaške.
Zakaj verjamemo?
Zakaj se novice, ob katerih bi, če bi jih zgolj na hitro preleteli, zgolj zamahnili z roko, tako hitro širijo? Odgovor je preprost: ogromno ljudi jih deli s svojimi prijatelji in sledilci, ne da bi se potrudili in preverili vsebino. Raziskava univerze Columbia in francoskega inštituta (Institute de France) je pokazala, da na 59 odstotkov deljenih novic nihče ni kliknil, kar pomeni, da so uporabniki prebrali zgolj naslov. Kar je še huje: ti naslov, za katerimi bi se lahko skrivalo kar koli, oblikujejo politično in kulturno agendo, saj določajo, o čem se bo govorilo in kaj bo hitro ušlo pozornosti javnosti.
Facebook je že nekaj časa pod pritiski, naj vendarle omeji kroženje takšnih novic, a za zdaj še ni pokazal pretirane pripravljenosti za ukrepanje. Morda pa se to spreminja. Na priljubljenem družbenem omrežju očitno testirajo novo orodje, s katerim bodo lažje ločili resnične zgodbe od izmišljenih. Več uporabnikov je namreč poročalo, da so morali oceniti, ali je objava resnična ali ne.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.