Obeti: zamude letal, izpadi elektrike in čudoviti severni siji

Po več kot desetletju mirnega žarenja se je Sonce prebudilo. Osrednja zvezda našega osončja vstopa v obdobje povečane aktivnosti in sončnih neviht. Te bodo lahko zmotile tudi nekatere aktivnosti na Zemlji. Elektromagnetne nevihte namreč vplivajo tudi na elektromagnetno polje našega planeta, v času povečane sončne aktivnosti se lahko tako pojavijo različne težave, vse od zapletov z električnim omrežjem do problemov s signalom GPS.

Tako imenovane večje sončne nevihte zvezdo zajamejo vsakih 11 let, vendar v preteklosti niso povzročale večjih težav. Raziskovalce pa kljub temu skrbi, da smo z napredkom tehnologije za težave, ki bi jih morebiti povzročili sončni elektromagnetni valovi, vse bolj ranljivi. Kaj točno pa se sploh dogaja z osrednjo kroglo našega osončja?

Neuravnoteženo središče osončja obrne severni in južni pol

Sonce je sestavljeno iz plazme, ki je v stalnem gibanju. Delci se iz 15 milijonov stopinj Celzija vročega centra zvezde premikajo proti zunanjemu delu, ki se neprestano ohlaja. S tem gibanjem, konvekcijo, Sonce na polih ustvarja močno magnetno polje. Nekoliko šibkejša magnetna polja se ustvarijo tudi na drugih delih površine. Vsakih 11 let pa se ravnovesje tega gibanja nekoliko poruši, z njim pa tudi magnetna polja. In zgodi se obrat dveh polov – južni postane severni, severni pa južni, je razložil britanski profesor astrofizike Mathew Owens.

Med obračanjem sončnih polov in v času neviht na njegovi površini lahko namreč pride do eksplozij energije, ki v vesolje ponesejo več sončnih delcev. Njihova energija pa lahko vpliva na ionosfero, eno izmed območij naše atmosfere. Zemljina ionosfera se nahaja na višini med 50 in 600 kilometrov nad Zemljinim površjem. 

Zaradi muhastega sonca zamujajo letala

Kaj pa vse to pomeni za življenje na Zemlji? Nekaj nevšečnosti smo že našteli, med njimi tudi motnje letalskega prometa. To namreč deluje s pomočjo radarjev, ti pa se s svojo tehnologijo zanašajo na satelitsko, včasih pa tudi na radijsko komunikacijo. Če je ta motena ali prekinjena, letenje postane nevarno.

Več kot dvajset let trajajoča študija, ki je bila objavljena pred kratkim, je pokazala, da je verjetnost več kot polurnih letalskih zamud v času sončnih neviht za 21 odstotkov večja. 

S sončevimi delci namagnetena ionosfera pa vpliva tudi na življenje na tleh, ne le na letala v zraku. Tokovi v atmosferi namreč vplivajo tudi na delce na Zemljinem površju, med njimi pa stoji človeška infrastruktura. V času preteklih sončevih neviht so na Zemlji zaznali več nenavadnih pojavov. 

Nenavadno proženje morskih min, eksplozije transformatorjev

Leta 1972 so ameriški vojaški piloti preletavali pristanišče v severnem delu Vietnama, ko je nenadoma v morju pod njimi eksplodiralo več kot dvajset morskih min. Da je šlo za posledico nevihte na soncu, je potrdila študija iz leta 2018.

Poleg vojaških naprav in orožja se lahko pojavijo tudi motnje v električnem omrežju, saj sončna energija v nekaterih primerih poškoduje transformatorje. Škoda na enem napajalniku sicer ne predstavlja velike težave za celotno električno omrežje, če pa jih raznese več ... se lahko pojavijo večji izpadi energije. "Nevihta bi lahko preplavila veliko število transformatorjev, ki bi povzročili izpad celotnega omrežja," opozarja Owen in dodaja, da bi ponovna vzpostavitev v tem primeru lahko tajala več tednov ali celo mesecev. "S tem izgubimo tudi elektriko za hlajenje, za bolnišnice, stvari hitro postanejo resne."

Razložil je tudi, da je Zemljo najhujša sončna nevihta prizadela leta 1859. A kljub takrat še ne toliko razvitemu električnemu omrežju so Zemljani škodo dobro občutili, saj je uničila telegrafske linije. Še ena hujša nevihta je naš planet zajela sto trideset let kasneje, ko je bila elektrika v splošni uporabi. Takrat je v  Quebecu šest milijonov ljudi za devet ur ostalo brez električne energije. 

Težave za astronavte: smrtno nevarna radiacija

Poleg težav s tehnologijo pa so lahko sončne nevihte nevarne tudi za zdravje, predvsem astronavtov. Ob aktivnostih na svojem površju namreč zvezda v okolico oddaja tudi radioaktivne snovi. Ljudje na Zemlji so pred radioaktivnim sevanjem med sončnimi nevihtami zaščiteni, saj se večina nevarnih delov odbije od že omenjene ionosfere. Atmosfera pa absorbira tiste, ki se ne odbijejo. 

Ker se mednarodna vesoljska postaja nahaja pod ionosfero, je pred radiacijo zaščitena, drugače pa velja za astronavte, ki se gibljejo po vesolju."Ti delci so ob stiku lahko zelo nevarni," je poudaril Owens. Doza radiacije je lahko tudi smrtna, je dodal. Tudi najbolj sodobna oprema astronavtov ne more zaščititi.

Z nevarno radiacijo se je leta 1972 skoraj srečala tudi posadka Apolla. Misija Apollo 16 se je z Lune vrnila aprila, posadka Apolla 17 pa se je nazaj na satelit podala decembra istega leta. Nevarnost je bila takrat največja avgusta. Owen pa meni, da so se nevihti izognili povsem naključno. "Lahko bi bila smrtna," je še poudaril. 

Lepi prizori: 'Sončevi tornadi' in severni siji v srednji Evropi

Poleg tegob in nevšečnosti pa nas čakajo tudi lepi prizori. Vse omenjeno dogajanje v zgornji plasti naše atmosfere nam namreč lahko postreže z večjimi in svetlejšimi severnimi siji, ki se bodo lahko pojavili tudi nad kraji, kjer jih sicer ni. "Severni siji na južnem in severnem polu so posledica Zemljinega električnega polja. V času Sončevih neviht lahko postanejo izrazitejši," je razložil predavatelj. 

Nepričakovano so bili ob koncu prejšnjega tedna severni siji že vidni na jugu Velike Britanije in v osrednji Nemčiji. A prihajajo tudi drugi osupljivi prizori. Nasa je, prav tako prejšnji teden, v objektive svojih teleskopov že zajela krožne formacije na površju Sonca.

'Na težavno Sončevo vreme nismo pripravljeni'

Največja težava ob pojavu Sončevih neviht pa je, da se z vsako, torej na vsakih 11 let, poviša naše zanašanje na električno omrežje. Prav tako je bila zadnja, ki nas je zajela leta 2010, zelo neizrazita, kar "nam je dalo lažen občutek varnosti," opozarja strokovnjak. 

Tako mile sončne nevihte ni bilo že stoletje, je tudi dodal Owens ter obenem poudaril, da bi se lahko kmalu spomnili na to, kako ranljivi smo na procese v vesolju. Kljub temu nismo v neposredni nevarnosti, še miri. Fiziki namreč predvidevajo, da tudi letošnja ne bo izjemno močna.