Kot je pred slabim tednom že pojasnil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna, bo komet med 30. in 31. januarjem letel okoli 10 stopinj vstran od Severnice, nato bo vstopil v ozvezdje Žirafe, 4. in 5. februarja bo v ozvezdju Voznika. Komet se je Soncu predvidoma najbolj približal 12. januarja, 1. februarja pa bo najbližje Zemlji.
Tisti z boljšim daljnogledom so komet sicer lahko opazovali že decembra. Za tiste, ki ga bodo želeli videti s prostim očesom, pa kot vedno pri opazovanju nebesnih znamenj velja pravilo, da se je treba izogniti svetlobnemu onesnaževanju in poiskati čim višji in čim bolj temen kotiček za opazovanje.
Od 17. januarja je komet tudi cirkumpolaren, kar pomeni, da je na odprtem obzorju viden vso noč. V večernem času bo lepo viden še tudi v sredini februarja.
Prvič so ga opazili marca lani, ko je letel mimo Jupitra
Komet z znanstvenim imenom C/2022 E3 (ZTF) so prvič opazili v kalifornijskem observatoriju Palomar prek programa Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje. Glede na izračune je komet Zemljo nazadnje preletel pred približno 50.000 leti, kolikor naj bi na podlagi podatkov o letu kometa znašal njegov obhodni čas. Potem ko bo zapustil naše Osončje, se sicer zaradi narave svoje orbite vanj zelo verjetno nikoli več ne bo vrnil ali pa se bo to zgodilo šele čez milijone let.
Komet je sestavljen iz ledu in prahu z zelenkasto avro, njegov premer pa je ocenjen na približno en kilometer, je po poročanju AFP pojasnil Nicolas Biver, astrofizik v pariškem observatoriju. To pomeni, da je precej manjši od kometa Neowise, zadnjega kometa, vidnega s prostim očesom, ki je Zemljo preletel marca 2020, in Hale-Boppa, ki je leta 1997 preletel Zemljo in imel približno 60-kilometrski premer.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.