Nobelova nagrada za fiziko raziskovalcem elektronov v materiji

Pierr Agostini, Ferenc Krausz in Anne L'Huillier so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko"za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne svetlobne pulze za preučevanje dinamike elektronov v snovi", je v obrazložitvi navedla žirija Švedske kraljeve akademije znanosti.

"Če želimo raziskati res kratke dogodke, potrebujemo posebno tehnologijo. V svetu elektronov se spremembe zgodijo v nekaj desetinkah atosekunde - atosekunda je tako kratka, da jih je v eni sekundi toliko, kolikor je bilo vseh sekund od nastanka vesolja," je pojasnila žirija.

Dodala je, da je prejemnikom uspelo demonstrirati način ustvarjanja izjemno kratkih svetlobnih pulzov, ki jih je mogoče uporabiti za merjenje procesov, ki so tako hitri, da jih je bilo v preteklosti nemogoče spremljati. Pri teh se elektroni premikajo ali spreminjajo energijo.

Raziskovalec na IJS: Delo letošnjih nagrajencev nam odpira nov svet

Delo letošnjih Nobelovih nagrajencev za fiziko na atosekundni časovni skali nam, tako kot konstrukcija novega teleskopa ali mikroskopa, odpira nov svet, je ob današnji razglasitvi nagrajencev povedal Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan (IJS). Kot je dejal, lahko namreč s tako kratkimi laserskimi sunki "potipamo" procese v molekulah.

"Ta časovna skala nam odpira nov svet, podobno kot konstrukcija novega teleskopa ali mikroskopa," je dejal profesor in raziskovalec na IJS Mihailović, a dodal, da to nikakor ne pomeni konca raziskovanja v tej smeri laserske fizike. Kot je poudaril, namreč raziskovalci, vsakič ko si odprejo obzorje v katerokoli smer, na podlagi tega začnejo spoznavati in raziskovati naprej.

Delo, za katerega so bili nagrajeni letošnji nobelovci za fiziko, po besedah Mihailovića temelji na odkritjih v zadnjem desetletju ali celo še nekoliko dlje. Kot je dejal, so namreč osnova za vse nagrajene raziskave laserji, ki generirajo zelo kratke, atosekundne sunke. "Metode za raziskovanje temeljijo na generiranju zelo kratkih laserskih sunkov, s katerimi lahko tako rekoč potipamo različne procese v molekulah," je dejal in pojasnil, da so novost, za katero so bili omenjeni znanstveniki nagrajeni, predvsem načini, na katere se ti sunki generirajo, ter metode za njihovo uporabo pri raziskovanju različnih procesov. Ustvariti tovrstne sunke je sicer po besedah Mihailovića velik izziv.

Sogovornik ni želel napovedovati dometa dela, za katerega so bili letošnji nobelovci nagrajeni, saj je, kot je dejal, odkritja težko napovedati. Po njegovih besedah je bistveno razumevanje, na podlagi katerega lahko ustvarimo nove, zelo specifične eksperimente na enaki časovni skali, denimo v biologiji, kemiji, fiziki. To razumevanje je po oceni Mihailovića v precejšnji meri zasluga tudi letošnjih Nobelovih nagrajencev.

Kot je še dejal, se s sorodnimi raziskavami že desetletja ukvarjajo tudi raziskovalci na IJS. Vendar pa za te niso potrebni atosekundni sunki, temveč "samo 1000-krat daljši".

Doslej je Nobelovo nagrado za fiziko prejelo le pet žensk

L'Huillier je novico, da je med prejemniki Nobelove nagrade, pozdravila kot nekaj fantastičnega in jo označila za lep kompliment. Med drugim je poudarila, da je prejetje Nobelove nagrade za fiziko zanjo nekaj posebnega tudi zato, ker je doslej ni prejelo veliko žensk - zgolj pet.

Agostini kot eksperimentalni fizik deluje na ameriški univerzi v Ohiu, Krausz je vodja raziskav na Inštitutu Maxa Plancka za kvantno optiko v Garchingu pri Münchnu in na univerzi Ludvika Maksimilijana v Münchnu, L'Huillier pa dela kot profesorica atomske fizike na univerzi v švedskem Lundu.

Lani so nagrado prejeli Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger za eksperimente s prepletenimi fotoni, določanje kršitev Bellovih neenačb in odkritja na področju kvantne informatike.

Letošnje razglasitve nobelovcev so se začele v ponedeljek z razglasitvijo dobitnikov za medicino. V sredo bo na sporedu razglasitev dobitnikov nagrade za kemijo, za literaturo v četrtek, v petek pa še za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo bodo razglašeni v ponedeljek, 9. oktobra.

Podelitev nagrad bo 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.