Znanost in tehnologija

V Sloveniji več kot četrtina nosečnic pije alkohol

Ljubljana, 09. 09. 2020 08.24 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Avtor

Urša Vrečar

9. september je mednarodni dan ozaveščanja o škodi, ki jo lahko povzroči pitje alkohola med nosečnostjo - dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS). Podatki za Slovenijo kažejo, da več kot četrtina nosečnic pije alkohol. Že manjša količina alkohola pa ima lahko resne posledice za še nerojenega otroka.

Na mednarodni dan fetalnega alkoholnega sindroma zdravstvena stroka javnost ozavešča o škodljivih posledicah, ki jih ima pitje alkohola v času nosečnosti za otroka. Pitje alkoholnih pijač v nosečnosti lahko trajno škoduje otroku, saj alkohol vpliva na razvoj njegovih možganov in telesa. Zanesljivo lahko trdimo, da je FASD popolnoma preprečljiv – če otrok med nosečnostjo ni izpostavljen alkoholu, se FASD ne more razviti, opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

"Tudi manjša količina alkohola lahko škodi še nerojenemu otroku. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Za žensko brez genetske dovzetnosti morda en kozarec vina ne povzroči večje škode. Pri ženski z genetsko dovzetnostjo pa je lahko že en kozarec vina dovolj, da škodi otroku," pravi mag. Marjetka Hovnik Keršmanc.

FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in primanjkljaje v razvoju otroka, ki izvirajo iz izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se kažejo na telesnem, miselnem in duševnem področju. Za osebe s FASD so značilne spremembe v delovanju možganov, kar je pogosto prepoznano šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh zadolžitev in pričakovanj.

Alkohol, ki ga z alkoholno pijačo zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. V nasprotju z mamo ima otrok omejene zmožnosti presnove alkohola, ki zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje. Najbolj so občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj, tudi nenadna smrt dojenčka.

V Sloveniji več kot četrtina žensk med nosečnostjo pije alkohol

Podatki za Slovenijo, ki jih navaja NIJZ, kažejo, da skoraj polovica žensk v rodni dobi alkoholne pijače pije na visoko tvegan način. Prav pivsko vedenje pred nosečnostjo je pomemben dejavnik, ki vpliva na pitje alkohola med nosečnostjo. "V starostni skupini 25 do 34 let, ki je starostna skupina, v kateri zabeležimo največ rojstev, je skoraj polovica (46 %) žensk v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic pitja alkohola," je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ.

Več kot četrtina žensk v Sloveniji oziroma 27 odstotkov pije alkohol med nosečnostjo, ocenjujejo tuji strokovnjaki. Zaradi posledic pitja alkohola pa se letno rodi vsaj 80 otrok z najtežjimi motnjami.