Neverjetno odkritje: arheologi našli pozabljeni mesti ob svilni poti

Že dolgo verjamemo, da so trgovske poti, znane po izmenjavi blaga in idej med Vzhodom in Zahodom, povezovale bolj nižinska mesta. Zdaj pa bi se lahko to naše prepričanje povsem spremenilo, saj so arheologi odkrili vsaj dve gorski mesti, ki sta ležali na ključnem križišču trgovskih poti, poroča BBC.

Eno od odkritih mest, Tugunbulak, metropola, ki se je raztezala na vsaj 120 hektarjih, je ležalo na več kot 2000 metrov nadmorske višine, na območju, ki danes velja za precej negostoljubno. "Zgodovina Srednje Azije se s tem odkritjem spreminja," je dejal arheolog Farhod Maksudov, ki je bil del raziskovalne skupine. Tugunbulak in manjše odkrito mesto Tašbulak sta bili po mnenju arheološke ekipe živahni naselbini med osmim in 11. stoletjem, ko je območje nadzorovala močna turška dinastija.

Nad to nadmorsko višino danes živi le tri odstotke svetovnega prebivalstva, med redkimi takšnimi primeri sta le še območji Lhasa v Tibetu in Cusco v Peruju.

Do odkritja, ki je potekalo pod vodstvom Maksudova, direktorja uzbekistanskega Nacionalnega centra za arheologijo in Michaela Frachettija, arheologa z Univerze Washington, so prišli s pomočjo dronov in orodja za daljinsko zaznavanje, znanega kot lidar, ki s pomočjo odbite svetlobe ustvarja tridimenzionalne zemljevide okolja. 

Ekipa je sicer Tašbaluk prvič odkrila leta 2011 med trekingom po gorah. Našli so namreč grobišča, na tisoče keramičnih izdelkov in druge znake, da je bilo ozemlje včasih poseljeno. Tudi zgodovinski zapisi omenjajo mesta na tem območju, vendar nikakor niso pričakovali, da bodo našli srednjeveško mesto tako visoko v gorah. Kot je pojasnil Frachetti, je bila ekipa osupla, pa tudi pot do tja je bila težka, saj so naleteli na močne vetrove, nevihte in tudi logistične izzive. Štiri leta pozneje je lokalni gozdarski upravitelj, ki je na svojem dvorišču imel nekaj nenavadnih keramičnih predmetov, ekipo pozval, naj preuči še druga območja v bližini Tašbaluka.

"Šli smo k njemu domov in ugotovili, da je bila njegova hiša zgrajena na srednjeveški citadeli," je pojasnil Frachetti. A ne najti mesta, najtežje je bilo akademsko skupnost prepričati, da so ta mesta obstajala. Kot so pojasnili v ekipi, so bili deležni skepse, zato je bil velik izziv, kako znanstveno dokumentirati to mesto. 

Tako so se leta 2022 vrnili, okrepljeni z dronom, opremljenim z lidarskim senzorjem, ki je pomagal odstraniti površino in razkriti obzidje, stražne stolpe, zapletene arhitekturne značilnosti in druge utrdbe v Tugunbulaku. Zdaj raziskovalci predvidevajo, da so se skupnosti odločile za naselitev v Tugunbulaku in Tašbulaku, da bi izkoristile močne vetrove za kurjenje ognja, potrebnega za taljenje železove rude, s katero je bila regija bogata. Pri predhodnih izkopavanjih so namreč odkrili tudi proizvodne peči. In "kdor je imel v srednjem veku v rokah železo, je bil zelo močan", je poudaril Maksudov.

A kolikor je okolje bilo dobro, toliko je bilo tudi slabo. Območje je namreč nekoč prekrival gost brinjev gozd, ki so ga sicer posekali, vendar so jim preglavice povzročali nenadni plazovi in poplave. 

Vsekakor gre za izjemno najdbo, je prepričan tudi Pete Frankopan, profesor svetovne zgodovine na Univerzi v Oxfordu. "To je neverjetna zakladnica, ki kaže na globoke medsebojne povezave, ki prečkajo Azijo, in povezave med izkoriščanjem naravnih virov pred več kot tisočletjem," je dejal.