Neslavni rekordi: 'Tekma je izgubljena'

Po navedbah meteorološke organizacije je bilo zadnjih osem let najtoplejših v zgodovini, lani pa so nove vrhove dosegle koncentracije toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid. Led na Antarktiki se je zmanjšal na najnižjo raven v zgodovini, obsežno pa je bilo tudi taljenje nekaterih evropskih ledenikov.

Rekordno visoko raven je dosegla gladina morja, ki se je med letoma 2013 in 2022 v povprečju dvignila za 4,62 milimetra na leto, kar je dvakrat več kot med letoma 1993 in 2002. Rekordne temperature pa so zabeležili tudi v svetovnih oceanih.

Glede svetovnih ledenikov, za katere obstajajo večletna opazovanja, so tako med oktobroma 2021 in 2022 zabeležili izgubo debeline za več kot 1,3 metra, ki je več od povprečja v zadnjem desetletju. Kumulativna izguba debeline od leta 1970 pa znaša že skoraj 30 metrov.

Rekorde glede izginjajočih se ledenikov so lani v Evropi podrle Alpe, na kar je po pojasnilih agencije vplivala kombinacija majhnih količin snega pozimi, vdora saharskega prahu marca 2022 in vročinskih valov med majem in začetkom septembra.

"Zaradi visokih koncentracij CO2 je tekma za zaustavitev taljenja ledenikov že izgubljena," je za AFP zadnjo vsebino poročila komentiral vodja agencije Petteri Taalas. Kot je dejal, so ledeniki v švicarskih Alpah lansko poletje izgubili 6,2 odstotka ledeniške mase, kar je največ od začetka merjenj.

"To je resno in bo predstavljajo veliko tveganje za prihodnost," je posvaril in spomnil, da bo izginotje ledenikov omejilo zaloge sladke vode za ljudi in kmetijstvo ter poslabšalo plovnost rek.

Po njegovih besedah bo izginilo veliko število gorskih ledenikov, prav tako pa se bo, če ne bomo znižali izpustov CO2 v ozračje, nadaljevalo krčenje antarktičnih in grenlandskih ledenikov.

Kljub vsemu pa obstaja tudi razlog za nekaj optimizma, je dejal Taalas. Pri tem je navedel, da sredstva za boj proti podnebnim spremembam postajajo vse bolj dostopna, zelena energija pa postaja cenejša od fosilnih goriv.

Planet se po njegovi oceni prav tako ne usmerja več proti segrevanju za tri do pet stopinj Celzija, kot je bilo napovedano leta 2014, ampak je zdaj na dobri poti, da se segreje za 2,5 do tri stopinje Celzija.

"V najboljšem primeru bi še vedno lahko dosegli segrevanje za 1,5 stopinje Celzija, kar bi bilo najboljše za dobrobit človeštva, biosfere in svetovnega gospodarstva," je poudaril in dodal, da je 32 svetovnih držav uspelo zmanjšati emisije, ob tem pa uspelo ohraniti gospodarsko rast.

Svetovni dan Zemlje v ospredje postavlja vlaganja v naš planet

Letošnji svetovni dan želi z nadaljevanjem aktivnosti iz prejšnjega leta še bolj poudariti teme, kot so širjenje znanja o podnebju in podnebnih spremembah ter o pomembnosti obnavljanja gozdov, vlaganj v varstvo okolja na vseh ravneh in zmanjšanj količine odpadkov iz plastike.

Kot so pred svetovnim dnevom Zemlje sporočili s statističnega urada, je v Sloveniji leta 2021 nastalo 16,1 milijona ton emisij toplogrednih plinov (v ekvivalentu CO2) oz. za devet odstotkov manj kot leta 2012 oz. šest ton na prebivalca.

To je manj od povprečja EU, ki se je ustavilo pri 6,4 tone. Najmanj emisij na prebivalca so sicer pridelali na Malti in Švedskem (3,8 oz. 3,9 tone), največ pa v Luksemburgu (13,4 tone).

V letu 2021 pa je nastalo tudi 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov oz. 518 kilogramov na prebivalca, kar je bilo za 47 odstotkov več kot leta 2012.

Po navedbah statistikov se je v istem obdobju količina komunalnih odpadkov, odloženih na komunalnih odlagališčih, zmanjšala za 82 odstotkov, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa se je povečal s 46 na 74 odstotkov.

Med spodbudnejšimi podatki pa je ta, da se v zadnjih letih povečuje število na novo registriranih osebnih avtomobilov na električni in hibridni pogon. Medtem ko je bilo leta 2017 število prvih registracij električnih avtomobilov 297, je to število leta 2021 naraslo na 1742. V istem obdobju se je število prvih registracij hibridnih osebnih vozil povečalo s 1162 na 8123.

Zaradi aktualnosti ogroženosti našega okolja in odgovornosti za zanamce moramo storiti vse, kar je v naši moči, da znižamo naš ogljični odtis in druge obremenitve okolja na vseh življenjskih področjih, pa so ob svetovnem dnevu Zemlje navedli pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V luči tega so poudarili, da je lahko del teh prizadevanj tudi podpora dojenju otrok, ki ima v primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki številne prednosti tudi z vidika varovanja okolja. "Dojenje je okoljsko zavedno delovanje," so poudarili in dodali, da večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti, več kot polovica dojenčkov pa se na materinih prsih hrani še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka.

Svetovni dan Zemlje pa bo minil tudi v znamenju raznovrstnih aktivnosti, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi po vsem svetu, pri čemer Slovenija ne bo izjema.