Nereden vzorec spanja lahko poveča tveganje za možgansko in srčno kap

Številne dosedanje študije so se osredotočale predvsem na povezave med trajanjem spanja in zdravstvenimi rezultati, pri čemer so ljudem svetovali med sedem in devet ur neprekinjenega spanca. Nova študija te ugotovitve potrjuje, vendar pa je raziskovala tudi vzorce spanja in vpliv nerednega spanja na zdravje. Kot neredno spanje so upoštevali razlike v času, ko oseba zaspi in se zbudi, poroča The Guardian. 

Rezultati so pokazali, da je nereden spanec (odhod v posteljo in zbujanje vsak dan ob različnih urah) "močno povezan" z večjim tveganjem za večje neželene srčno-žilne dogodke. Strokovnjaki pravijo, da celo osem ur spanja ni bilo dovolj, da bi izničilo škodljive učinke spreminjajočega se časa za spanje in zbujanje.

V obsežni raziskavi, ki so jo objavili v znanstveni reviji Journal of Epidemiology and Community Health, je sodelovalo 72.269 ljudi, starih od 40 do 79 let, iz študije UK Biobank. V študiji sicer niso prišlo do podatka, kakšno je lahko odstopanje med časi, ko zaspimo in se zbudimo, ugotovili so le, da večja kot je razlika med urami, ko se odpravimo spat (in se zbudimo), večje je tveganje za zdravje. 

Bolj pomembno je, da se vsak dan ob enaki uri zbudimo, kot da ob enaki uri zaspimo

Vodilni avtor Jean-Philippe Chaput z Univerze v Ottawi je dejal: "Prizadevati si moramo, da se vsako noč in vsako jutro, vključno z vikendi, zbudimo in zaspimo ob enakem času z odstopanjem 30 minut. Dobro je, da bi zaspali v okviru enournega odstopanja, vendar je še bolje zaspati v okviru 30-minutnega odstopanja, še bolje pa je, da sprememb v uri sploh ni."

"Če je razlika med časi, ko zaspimo vsako noč in vsako jutro, več kot enourna, govorimo o nerednem spancu. To ima lahko negativne posledice za zdravje. Bližje kot ste nič variaciji, bolje je," je še enkrat poudaril. Ob tem je dodal, da se zaveda, če nihče nima čez celo leto popolnega urnika. "Če je vzorec drugačen en ali dva dneva na teden, te to ne bo ubilo. Če pa imate večkrat nereden spanec, pet ali šest dni na teden, pa to lahko postane kronično in imamo težavo," pravi. 

Chaput je povedal še, da je bolj pomembno, da se vsak dan ob enaki uri zbudimo, kot da ob enaki uri zaspimo. "Zbujanje ob različnih urah vsako jutro resnično zmoti vašo notranjo uro, kar ima lahko škodljive posledice za zdravje," je dejal in dodal, da je, če moramo ob koncih tedna nadoknaditi spanec, ki smo ga zamudili med tednom, bolje, da gremo prej spat, kot da dlje spimo. "Še vedno se skušajte zbuditi ob enakem času, tudi ob sobotah in nedeljah," je pripomnil. 

Kako je potekala študija?

V študiji so udeleženci sedem dni nosili merilnik aktivnosti, ki je beležil vzorec njihovega spanja, strokovnjaki pa so nato za vsako osebo izračunali indeks pravilnosti spanja (SRI). Rezultat je zajel vsakodnevno spremenljivost časa za spanje, časa prebujanja, trajanja spanja in prebujanja ponoči, pri čemer so ljudi ocenili od 0 (zelo neredno) do 100 (popolnoma pravilen vzorec spanja in zbujanja). 

Udeležence so nato razvrstili v več skupin: skupino z nerednim spanjem (ocena SRI manj kot 71,6), skupino z zmerno nerednim spanjem (SRI med 71,6 in 87,3) in skupino z rednim spanjem (ocena SRI več kot 87,3). Ljudi so nato spremljali osem let.

Upoštevali so tudi nekatere druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na rezultate, vseeno prišli do ugotovitev, da je bila pri osebah z nerednim spanjem 26 odstotkov večja verjetnost, da bodo utrpeli možgansko kap, srčno popuščanje ali srčni infarkt kot pri tistih z rednim spanjem. Pri zmerno nerednih spancih je bila verjetnost za težave osem odstotkov večja.

Študija je pokazala tudi, da večji delež tistih, ki redno spijo (61 odstotkov), izpolnjuje priporočeno kvoto spanja kot tisti, ki spijo neredno (48 odstotkov). Vendar pa to ni vplivalo na zdravje srca tistih, ki imajo nereden spanec, saj so imeli enako večje tveganje za možgansko kap in srčni infarkt, tudi če so dovolj spali. Pri tistih, ki zmerno redno spijo, se je tveganje, če so dovolj spali, sicer zmanjšalo. 

Avtorji študije so pod črto zapisali, da rezultati torej kažejo, da je lahko redno spanje pri moduliranju tveganja večjih neželenih srčno-žilnih dogodkov pomembnejše od zadostnega trajanja spanja.