Neizkoriščen javni promet v Sloveniji

Spremljamo lahko nove pridobitve tujih mest, kjer kupovanje kart prek spleta ni več novost temveč stalnica. Če potujete, ste lahko očarani nad različnimi oblikami javnih prevozov, ki so dostopni, točni, razpršeni in celo poceni (ali zastonj).

Da Slovenija potrebuje prenovo sistema, je več kot očitno, sploh pa, če se poskušate v dnevni konici prebiti v Ljubljano. Seveda so prometne konice težava večine mest po svetu, a rešitev ni tarnanje, temveč pogled onkraj meja, v dežele, kjer javni promet cveti in ga države skušajo prilagoditi novim zahtevam, potrebam ljudi in, seveda, tehnologiji. Ljubljana je poskusila z rumenimi pasovi in sistemom P + R (parkiraj in se pelji z avtobusom), vendar rešitvi nista vedno najboljši, sploh P + R, ki je za mnoge počasnejši kot vožnja z osebnim avtomobilom.

Kitajska (Hongkong)

Če obiščemo tuje države, se nam lahko svet podre ob načinih in tehnologijah, ki jih za lažja potovanja uporabljajo tam. Najprej se osredotočimo na podzemno železnico v Hongkongu. Novembra smo izvedeli, da bo za plačevanje uporabljala QR-kode. Vse bo osnovano na sistemu Alipay, ki deluje pod okriljem podjetja Alibaba, katerega sodelovanje s podjetjem MTR so javnosti sporočili v novembru. Sodelovanje med podjetjema bo tako omogočilo sistem skeniraj in plačaj na 91 podzemnih postajah MTR-ja, vse pa naj bi začelo obratovati v sredini leta 2020. Čeprav MTR operira tudi z avtobusi in vlaki, pa za zdaj še ni znano, če in kdaj bo nov sistem za plačevanje voženj implementiran tudi v tem okolju.

Potniki bodo ob vstopu v vozilo preprosto uporabili aplikacijo Alipay, z njo poskenirali QR kodo in nadaljevali s potovanjem brez zapletov. Svoje stanje na računu bodo lahko napolnili v aplikaciji ali prek drugih tradicionalnih metod. Hongkong drugače že ponuja brezgotovinska plačila z uporabo sistema kartic Octopus. Program je v Aziji zelo občudovan, zato ga skušajo replicirati tudi druge azijske države. Novi sistem Alipay bo imel dodatne prednosti, saj bo skeniranje QR-kod delovalo tudi v krajih, kjer je internetna povezava slaba ali nekonsistentna. Poleg tega bo sistem uporaben tudi za obiskovalce iz Kitajske, kjer je Alipay najbolj uporabljen – tam ima preko 500 milijonov uporabnikov. Vse to seveda ni primerljivo z našo državo, kljub temu pa ponuja zanimiv vpogled v možnosti, ki so nam na voljo.

Estonija (Talin)

Drug dober primer je estonsko mesto Talin, nam bolj primerljivo, kjer je javni prevoz na voljo v obliki avtobusov, trolejbusov in tramvajev. Potujete lahko z različnimi kartami, ki vključujejo Talin kartico, pametno kartico, papirnato karto in QR-karto. Talin kartica je podobna kartici Urbana, le da lahko z njo uporabljate več vrst javnega prometa in pripada vsem prebivalcem mesta.

Omogoča neomejene brezplačne vožnje, brezplačen obisk muzejev itd., kar je njena glavna prednost pred našo Urbano. Druga, pametna kartica, ki je namenjena obiskovalcem mesta (ali tistim, ki še niso prebivalci) pa omogoča uporabo elektronskega sistema za karte in je na voljo za 2 evra. Polnite jo lahko na točkah polnjenja ali preko spleta in aplikacije. Omogoča potovanje več ljudem hkrati in vračilo neporabljenega denarja ter nudi vožnje za 1 uro, 1 dan, 3 dni itd.

Tretja možnost, papirnata karta, pomeni plačilo z denarjem direktno vozniku, vendar je treba plačati točno vrednost vožnje in velja le za eno vožnjo, kar ni najboljša izbira, a je vendarle na voljo za tiste, ki se s tehnologijo ne soočajo radi. Zadnja, QR-karta se lahko kupi preko spleta in je na voljo za določeno število voženj (največ 10) ter po želji za več ljudi. Ob nakupu jo pošljejo na elektronski naslov, lahko pa jo naložite na svoj telefon.

To sta le dva dobra primera novosti, ki jih mesta vpeljujejo, da naredijo potovanje za prebivalce in turiste bolj prijazno. Tramvaji, podzemne železnice, avtobusi, avtomobili, letala in vlaki so vsi del sistema, ki se mora povezovati, sodelovati in se venomer prilagajati, da vse deluje, kot bi moralo, in je izkušnja ljudi najboljša. Pri nas imamo vlake, avtobuse in kolesa (poleg avtomobilov in letal), kar pomeni manjše možnosti za razpršenost in obvladovanje prometnih konic, hkrati pa to predstavlja priložnost, da nezahteven sistem dodobra izboljšamo.

Težave, ki so jih v tujini že mnogi rešili

Mnogi bodo rekli, da je prenova sistema javnega prevoza draga stvar in ob vseh drugih pomembnih zadevah, ki potrebujejo vlaganje in prenovo, težko uresničljiva. Kljub vsemu moramo priznati, da so Slovenske železnice le uvedle kupovanje kart preko spleta, a kaj ko zadeva ne deluje najbolje. Če želite na primer karto kupiti s kartico za mlade, je to praktično nemogoče, saj je nakup trenutno možen le za navadno karto brez popustov. Omenjanje zneska, ki so ga za ta projekt porabile Slovenske železnice, je še dodaten dokaz, da za denar, ki ga zapravimo ob prenovah in novih funkcionalnostih, ne dobimo tega, kar bi morali.

Težava ni le v ponudnikih javnega prevoza v Sloveniji, temveč je širši problem, ki ga ne moremo rešiti enostavno in hitro. Prvi pogoj je, da imamo politike, ki si želijo sprememb in izboljšanja kakovosti življenja v državi. Javni prevoz in učinkovitost le-tega pa je velik del te kakovosti. Biti mora cenovno dostopen za vse, kar bi povečalo število njegovih uporabnikov, ob tem pa mora zagotavljati kakovostne storitve, kar vključuje točnost, razpršenost po ozemlju in hitrost.

Če to dosežemo, povečamo pretočnost prometa, omogočimo manjše število osebnih avtomobilov in hkrati skrbimo za okolje. Vse to tudi poveča kvaliteto življenja državljanov. Hkrati moramo misliti na prihodnost prometa, kar vključuje električne avtomobile, kolesa, hitre povezave v tunelih in morda celo leteče taksije – možnosti je veliko.

Izgovori, da javni prevoz ni dobičkonosen in ga moramo zato podražiti, so zato popolnoma neprimerni in odveč – javni prevoz mora plačati država, da svojim državljanom zagotovi kar se da kakovostno življenje.