'Ne bojta se. Prišel sem iz vesolja in nujno potrebujem telefon, saj moram poklicati v Moskvo!'

V prvem naboru sovjetskih kozmonavtov se je znašlo 20 mož. Med njimi German Titov (ki še vedno velja za najmlajšega človeka v vesolju), Aleksej Leonov (prvi človek, ki se je sprehodil po vesolju) ter kozmonavt s karizmatičnim nasmeškom - Jurij Gagarin. Vodilni sovjetski raketni konstruktor Sergej Korovljev je večji del prvega srečanja s kozmonavti posvetil pogovoru z Gagarinom, kasneje pa mu je tudi nadel vzdevek "Mali orel".

Ob karizmi pa je Gagarin imel tudi druge kvalitete, ki jih so jih vodilni v sovjetskem vesoljskem programu iskali med kandidati. Bil je miren in samozavesten ter sposoben razsodnih odločitev pod pritiskom. Gagarin je bil tako idealna "tvarina", saj je bil vešč pilot oz. kozmonavt ter sposoben javnega nastopanja, kar ga je naredilo za učinkovito propagandno orodje.

Vostok 1 je na kozmodromu Bajkonur zarohnel 12. aprila ob 9.07. uri po moskovskem času. Vžgali so se motorji prve stopnje, Gagrin je po radio zvezi dejal "pojehali!" (Gremo!) in vesoljska ladja je poletela proti Zemljini obriti. Dve minuti po izstrelitvi so se od druge stopnje ločile stranske rakete. Nato so pretekle še tri minute do dogodka, ko se je druga stopnja ločila od zadnje stopnje, ki je vžgala svoj raketni motor in Gagarina ponesla v Zemljino tirnico. Nastopila je breztežnost, nepritrjeni predmeti so začeli lebdeti po kabini plovila. Gagarin naj bi takrat dejal "Zemlja je modra, kako lepa je, neverjetno", vendar se še danes krešejo iskre glede prvih besed, ki jih je človek izrekel v vesolju. Nekateri viri celo navajajo, da naj bi Gagarin dejal, da je v vesolju in da ne vidi boga, vendar številni viri kasneje ovrgli domnevni citat.

Vostok 1 je letel popolnoma samodejno, Gagarin, ki bi sicer v skrajnem primeru lahko ročno upravljal z vesoljsko ladjo, pa je opazoval instrumente in stanje sporočal na Zemljo preko radijske zveze. Skozi okno vesoljske ladje je opazoval reke, gore in črnino vesolja v katerem so se bleščale zvezde. Vostok 1 je domači planet obkrožil enkrat na tiru z višino med 169 in 315 kilometri.

Sovjetska zveza je informacijo o uspešnem lansiranju človeka v vesolje sporočila ob 10.02. uri, ko je bil Gagarin še v orbiti. 23 minut zatem je vesoljska ladja pred obalo Angole vklopila zaviralne motorje in se začela spuščati. Takrat pa so nastopile težave, ker se servisni modul in ločil od kapsule, zato je plovilo začelo nenadzorovano obračati. Vendar je ob vstopu v atmosfero servisni modul vendarle odpadel in kapsula se je umirila. Nato se je sedem kilometrov nad površjem odprla loputa in Gagarin se katapultiral.

108 minut po izstrelitvi je na Zemlji pristal prvi potnik iz vesolja. Pristal je v bližini mesta Engels v Sovjetski zvezi. Na človeka v čudni opravi sta najprej naletela kmet in njegova hčerka, ki sta bila, milo rečeno, presenečena. "Dejal sem jima, ne bojta se, sem Sovjet, kot vidva, a sem pristal iz vesolja in sedaj nujno potrebujem telefon, saj moram poklicati v Moskvo!" je v dnevnik zapisal Gagarin. Človek, ki ga najprej niso prepoznali rojaki, je v hipu postal najbolj znan obraz na svetu.

Propagandni triumf

Za Jurija Gagarina pa je imel politbiro še eno poslanstvo - osvojiti svet. Vodstvo je namreč vedelo, da uspeh misije predstavlja veliko zmago za Sovjetsko zvezo, ki je s tem pridobila močan propagandni argument, da je komunizem tudi na področju tehnološkega razvoja ujel priključek z zahodom.

Poročilo o uspešni misiji je povzročilo velik odziv po vsem svetu. "Okrog 4. ure zjutraj so telefoni začeli brneti vzdolž vzhodne ameriške obale, saj so novinarji zahtevali odziv nase na poročilo sovjetske tiskovne agencije Tass," je zapisala Nasa v poročilu o Gagarinovi misiji. Nasin uradnik John A. Powers je novinarjem v polsnu odgovoril: "Tukaj še vsi spimo." Nato se je v ameriškem tisku pojavil naslov: "Sovjeti poslali človeka v vesolje: tiskovni predstavnik Nase pravi, da ZDA spijo".

14. aprila je Gagarina na ulicah Moskve pričakalo več milijonov ljudi, oblasti pa so v središču mesta organizirale veliko parado v čast prvemu človeku v kozmosu. Povorka se je skozi nepregledne množice vlekla skoraj 20 kilometrov. Gagarin je požel svetovno slavo in obiskal številne države po svetu in se srečal tudi z najvišjimi voditelji zahoda.

Letalska nesreča v nerazjasnjenih okoliščinah in smrt

27. marca 1968 je Gagarin opravljal redni polet v dvosednem letalu MiG-15UTI. Z njim je letel polkovnik Vladimir Serjogin, eden najboljših sovjetskih letalskih inštruktorjev. Letalo je strmoglavilo pri tem pa sta umrla oba pilota. Gagarin je bil star 34 let. Zaradi različnih izsledkov več preiskav nesreče, ki niso dali zadovoljivih odgovorov, so se kmalu pojavila ugibanja, da je bil Gagarinov zadnji let sabotiran.

Med vzroki za nesrečo so bili meteorološki baloni, nato slabost Serjogina, pitje alkohola pred poletom ter turbulenca letala Su-11, ki je letelo blizu in uporabilo dodatni potis. Ločeno od vojaških preiskav, je posebno opravil tudi KGB, kar razkrivajo dokumenti, ki so jih "odpečatili" leta 2003. To poročilo je zavrglo različne teorije zarote, med drugim tudi to, da naj bi v sabotaži sodelovalo osebje letalskega oporišča. Zračna kontrola naj bi Gagarinu dala netočne podatke o vremenu, ki se je ob Gagarinovem letu zelo spremenilo.