Znanost in tehnologija

Nasin teleskop James Webb fotografiral dih jemajoči uvod v smrt zvezde

Washington, 15. 03. 2023 16.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
14

Vesoljska agencija Nasa je z javnostjo delila novo osupljivo fotografijo vesoljskega teleskopa James Webb. Tokrat je v svoj objektiv ujel le redko viden pojav – ogromno zvezdo na pragu svoje smrti, ki v vesolje odlaga veliko količino vročega plina in prahu. S pomočjo novega teleskopa pa bodo lahko znanstveniki zdaj odkrivali podrobnosti tega kozmičnega prahu, ki sestavlja vse v vesolju – od novih zvezd do novih planetov in vsega, kar je na njih.

Ena najsvetlejših in najmasivnejših znanih zvezd Wolf-Rayet 124 je junija 2022 postala tudi eden prvih fokusov opazovanj Nasinega vesoljskega teleskopa James Webb. Fotografija naprednega vesoljskega teleskopa pa je razkrila podrobnosti zvezde WR 124, ki jih doslej še nismo videli. Zvezda se sicer nahaja v ozvezdju Strelca, od Zemlje pa je oddaljena 15 tisoč svetlobnih let.

Le redke ogromne zvezde se sicer pred supernovo znajdejo tudi v Wolf-Rayetovi fazi. To je kratko obdobje pred smrtjo zvezde, ko ta odstranjuje svoje zunanje plasti; zaradi tega se okoli njih pojavi meglica prahu in plina. Prav zaradi tega pa je opazovanje Nasinega teleskopa za astronome tako pomembno. 

James Web fotografiral zvezdo WF 124 tik pred smrtjo.
James Web fotografiral zvezdo WF 124 tik pred smrtjo. FOTO: NASA

Zvezda WR 124 je 30-krat masivnejša od mase Sonca, doslej pa je v vesolje odvrgla že za 10 Sonc materiala. Ko se ta odvrženi plin odmika od zvezde, se ohlaja, nato pa postane kozmični prah. Ta je za astronome zelo zanimiv, saj je sestavni del delovanja vesolja – ščiti nastajajoče zvezde, pomaga pri oblikovanju planetov, služi pa tudi kot platforma za oblikovanje in združevanje molekul – vključno z gradniki življenja na Zemlji.

Vendar pa je v vesolju še veliko več prahu, kot ga lahko razložijo trenutne teorije. "Vesolje deluje s proračunskim presežkom prahu," so dejali pri Nasi.

James Webb zdaj ponuja nove možnosti za preučevanje podrobnosti v kozmičnem prahu, ki ga je najbolje opazovati z infrardečimi valovi. Webbova bližnja infrardeča kamera (NIRCam) uravnoteži svetlost zvezdnega jedra WR 124 in vozlaste podrobnosti v šibkejšem okoliškem plinu. Srednji infrardeči instrument (MIRI) teleskopa pa razkriva grudasto strukturo meglice plina in prahu izvrženega materiala, ki zdaj obdaja zvezdo.

Pred tem zmogljivim vesoljskim teleskopom astronomi niso imeli dovolj podrobnih informacij, da bi raziskali vprašanja o nastajanju prahu v okoljih, kot je WR 124. Prav tako niso vedeli, ali so prašna zrna dovolj velika in izdatna, da bi lahko preživela supernovo ter tako postala del kozmičnih prašnih delcev.  Zdaj pa lahko znanstveniki ta vprašanja raziščejo z dejanskimi podatki.

"Vesoljski teleskop James Webb je vodilni vesoljski znanstveni observatorij na svetu. Webb bo razreševal skrivnosti v našem sončnem sistemu, pogledal v oddaljene svetove okoli drugih zvezd ter raziskal skrivnostne strukture in izvor našega vesolja ter naše mesto v njem. Webb je mednarodni program, ki ga vodi NASA s svojima partnerjema ESA (Evropska vesoljska agencija) in CSA (Kanadska vesoljska agencija)," o projektu James Webb piše Nasa.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Silvester Kresnik
16. 03. 2023 08.00
+3
Daljnogled James-a Webba obravnava vse vesoljske zanimivosti, ki jih je posnel Habblov in dosedanji daljnogledi. Zanimivo je tudi tô, da se komentarji o velikanu WR 124 širijo od osnovne informacije ravno tako kot plini in prah - konkretno. Zato bi morda za komentatorje utegnilo biti zanimivo vprašanje; ali znanstveniki na področju adtronomije obravnavajo vsako zvezdo - Mesijerjev objekt, če ima in kôliko simptomov WR 124. Nedavno je bila na tapeti podobna zvezda velikanka - Betelgeza v ozvezdju Oriona. Če se nahaja zaradi končne preobilnosti v popolnoma drugačnem režimu vesoljske okolice na njo, bi utegnilo biti še bolj zanimivo ako bi znanstveniki prišli do spoznanja, da se za njo nahaja objekt tik pred supereksplozijo. Â plini in prah okoli Betelgeze ne dovolijo, da bi nastalo prelečenje v takozvani Einsteinov krîž. V primeru, da bi poleg Amerikancev, Kanadčanov in Evropejcev to obravnavali Rusi, Kitajci, Japonci in še drûgi, bi ob eventualnem nenadnem blisku supereksplozije in uporabi super fotografske plošče - na negativu opazili tôčno pozicijo v kateri se nahaja velikanka Betelgeza. Kdor ve nôč têmno razjâsnit, ki târe dúhâ; bo odgnâl tudi kragûlja, ki klûje sřcê od jûtra do mrâka - od mrâka do dnê !
bohinj je zakon
15. 03. 2023 18.37
+4
Osupljivo. In nato misel: pobijamo se med sabo za meje in kaj drugega. Namesto, da bi svoje moči in znanje usmerili k selitvi na druge planete. Ker tudi naš planet enega dne lahko - zgine.
desirous
15. 03. 2023 18.58
+5
Če bi se preselili na drug planet, bi bil kratek čas mir, potem pa bi se začeli tudi tam pobijati med sabo. Človeška rasa ima veliko napako.
MESE?AR
15. 03. 2023 19.04
+0
Selitev na druge planete je misija ČISTO NEMOGOČE ! Kaj boš pa tam dihal in vse ostalo ?
Stanko Kodri?
15. 03. 2023 19.50
+1
Ne lahko, ampak bo postal zagotovo nenaseljiv. Zaradi človeške dejavnosti , pa dosti prej kot po naravni poti. Če nam ne bodo pomagali kakšni nezemljani , pa nikoli ne bomo kolonizirali kakšnega koščka vesolja . Zmanjkalo nam bo časa, prej bomo izumrli !
ssecnik
18. 06. 2023 20.41
+1
Če se ne bomo prej samoukinili obstaja verjetnost,da poselimo našo galaksijo.Ampak daaaaaleč v prihodnosti,(če že ni poseljena).Dalj pa ne bo šlo!
ssecnik
18. 06. 2023 20.44
+1
Sicer pa,ja,končno nekaj "dih jemajoče"!!
mijavci
15. 03. 2023 18.34
+0
Podobno smo včasih na Brezjah na štantih kupoval tisto ko si vrtel spredaj.
Nikdar več
15. 03. 2023 18.12
+0
Emisije v vesulju...
Matjaž Tanko
15. 03. 2023 17.53
+4
Tuki sem že bil vsaj znano mi je.
enapi
15. 03. 2023 17.13
+4
“Zvezda WR 124 je 30-krat večja od mase Sonca” prosim za popravek te trditve.
Watcherman
15. 03. 2023 17.02
+7
Zelo resnično in izredno zanimivo.
brusilec
15. 03. 2023 18.27
-3
edino kar je vecje od tvojega sarkazma, je tvoja nerazgledanost
ssecnik
18. 06. 2023 20.44
+1