Nasin polet proti Luni prestavljen zaradi tehničnih težav

Misija Artemis I bo po besedah ameriške vesoljske agencije Nasa postavila temelje za dolgoročno prisotnost na površini Zemljinega satelita Lune. Raketa Space Launch System (SLS), ki bi morala proti svojemu cilju poletela med 8.33 in 10.33 po lokalnem času (med 14.33 in 16.33 po srednjeevropskem času). Nato pa so iz Nase sporočili, da zaradi tehničnih težav z motorjem danes izstrelitve ne bo. Nov datum bodo sporočili naknadno.

Danes bi torej moral biti na vrsti testni polet, ki pa ima velik pomen, poroča Euronews. Izstrelitev, ko bo do nje prišlo, bo namreč omogočila, da bo modul Orion obkolil Luno ter se nato z zbranimi podatki vrnil na Zemljo. Dve minuti po izstrelitvi se bosta od rakete ločila dva ojačevalnika, ki jima bo sledila jedrna stopnja (ta deluje kot hrbtenica rakete in opravi večino težkega dela). Ti deli bodo padli v Tihi ocean, ko bo vesoljsko plovilo Orion nadaljevalo pot proti Luni.

Kakšne pa so natančne številke za to pomembno misijo?

Orion bo okoli Lune potoval od štiri do šest tednov, pri tem pa se bo od Zemlje oddaljil za 450.000 kilometrov, več tisoč pa jih bo opravil še okoli Lune. Celotna misija bo sicer opravila 2,1 milijona kilometrov, piše CNN.

Le nekaj manj kot štiri minute (tri minute in 40 sekund) bo raketa potrebovala, da bo poletela proti orbiti. Osem minut po vzletu bo SLS dosegel višini 161 kilometrov, nato se bo njegov osrednji del ločil in padel v Tihi ocena vzhodno od Havajev. Eno uro in 53 sekundo vzletu bo raketa dosegla višino 3860 kilometrov. Takrat se bo ločila še preostali zgornji del rakete, Orion pa bo svojo pot proti Luni nadaljeval sam. Cilj bo dosegel v osmih do 14 dneh.

Na plovilu je nameščenih 11 padal, ki bodo upočasnila vrnitev Oriona nazaj na Zemljo. V atmosfero bo sicer priletel s hitrostjo 39.400 kilometrov na sekundo, njegov ščit pa bo moral ob vrnitvi vzdržati temperaturo več kot 2700 stopinj Celzija. 

Ker so raketne ojačevalnike znanstveniki naredili za enkratno uporabo, namesto za večkratno, so se s tem znebili 900 kilogramov dodatne teže. SLS ob tem tako na krovu ne bo nosil goriva oz. pogonskega sistema, ki bi ga potreboval, da bi jih med vrnitvijo na Zemljo upočasnil. Vendar pa dva raketna ojačevalnika napolnjuje več kot 453 tisoč kilogramov goriva. 2,6 milijona kilogramov pa znaša teža izstrelitvenega sistema SLS ob vzletu. To je teža osmih polno naloženih letal 747 letal jumbo jet.

Z raketo pa bo v vesolje poletelo še 10 majhnih satelitov CubaSats, ki bodo izvajali lastne znanstvene in tehnološke raziskave. Vendar pa na misijo tokrat, kot je bilo izpostavljeno že večkrat, ne bo poletel noben astronavt.

Raketa sicer meri kar 98 metrov, s čimer je nekoliko višja od Kipa svobode v ZDA.