Nasin arašid v resnici 33 kilometrov velik snežak

Kot je v sredo sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa, je zamrznjeni ostanek še iz časa zgodnjega Osončja in je okoli 1,6 milijarde kilometrov oddaljen od Plutona.

Nasina sonda je mimo Ultime Thule, ki je od Zemlje oddaljena okoli 6,4 milijarde kilometrov, letela v torek. Nova obzorja naj bi ob nekajsekundnem preletu na razdalji 3500 kilometrov posnela okoli 900 fotografij. Na njih je Ultima Thule videti kot velikanski snežak.

Znanstveniki na podlagi pridobljenih podatkov sklepajo, da je Ultima Thule nastala tako, da sta se dve nebesi telesi v obliki krogle počasi približevali drugo drugemu in se nato naposled združili. Večji del so poimenovali Ultima, skoraj trikrat manjšega pa Thule.

Pred preletom sonde Nova obzorja so znanstveniki domnevali, da ima Ultima Thule obliko keglja ali arašida. "Keglja ni več. To je snežak," je na pogovoru z novinarji povedal vodja Nasinih raziskovalcev Alan Stern.

"Nova obzorja (Nasina sonda) je kot časovni stroj, ki nas pripelje nazaj do rojstva sončnega sistema. Ultima Thule nam pomaga razumeti, kako se planeti oblikujejo – tako tisti, ki so v našem sončnem sistemu, kot tudi tisti, ki krožijo okoli drugih zvezd v naši galaksiji," je povedal Jeff Moore, vodja skupine za geologijo in geofiziko pei New Horizons.

Nasa bo kmalu razkrila še več posnetkov 

Glede na posnetke gre sicer za relativno majhno nebesno telo, veliko okoli 33 kilometrov. Okoli svoje osi se Ultima Thule zavrti v približno 15 urah in je rdečkasto rjave barve. Njena površina svetlobo odbija približno tako kot vrtna prst na Zemlji.

Znanstveniki objavo novih odkritij o tem nebesnem telesu napovedujejo za četrtek, ko naj bi s sonde Nova obzorja prejeli še več posnetkov. Med drugim naj bi na podlagi teh posnetkov izvedeli več o atmosferi in sestavi Ultime Thule. Posnetki z Novih obzorij naj bi na Zemljo prihajali še nekaj mesecev.

Ultima Thule leži v Kuiperjevem pasu, velikem območju v obliki diska, ki je ostalina iz časa, ko so nastajali planeti, astronomi pa ga včasih imenujejo podstrešje Osončja. Znanstveniki vse do 90. let minulega stoletja za obstoj Kuiperjevega pasu sploh niso vedeli. To območje se začenja na razdalji okoli 4,8 milijarde kilometrov od Sonca, za orbito Neptuna, ki je od Sonca najbolj oddaljeni planet.