Nasa napoveduje najsvetlejši meteorski roj v letošnjem letu

Vzrok za pojav meteorskega roja Tau Herkulidi je komet 73P/Schwassmann-Wachmann oziroma meteoroidno vlakno, ki je nastalo za kometom in skozi katerega bo potovala Zemlja v noči s 30. na 31. maj 2022. "Utrinki meteorskega roja Herkulidi so znani po tem, da so bolj počasni, zaradi česar za seboj vlečejo dolgo sled, vendar zato njihov sij ni visok," nam je pojasnil Igor Žiberna z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in predsednik Astronomskega društva Orion.

Opazovalci v Severni Ameriki imajo najboljše možnosti, da vidijo Tau Herkulidi pod jasnim, temnim nebom. Najboljši čas za ogled je okoli 1. ure zjutraj na vzhodni ali okoli 22. ure na zahodni ameriški obali, so napovedali strokovnjaki v Nasi, ki so ob tem poudarili, da ne morejo biti prepričani, koliko utrinkov bo dejansko mogoče videti. "Lahko samo upamo, da bo spektakularno," so dodali.

Po podatkih Nase se je komet 73P/Schwassmann-Wachmann 'razbil' na velike drobce leta 1995. Vidljivost teh drobcev oziroma meteorskega roja bo na Zemlji odvisna od hitrosti kometa. "Če bo delce izvrgel s hitrostjo, večjo od dvakratne običajne hitrosti – dovolj hitro, da dosežejo Zemljo – bi lahko dobili meteorski dež. Spitzerjeva opažanja, objavljena leta 2009, kažejo, da se nekateri fragmenti premikajo dovolj hitro. To je eden od razlogov, zakaj so astronomi navdušeni," je zapisala Nasa na svoji spletni strani.

"Če bi delci potovali več kot 354 kilometrov na uro, ko bi se ločili od kometa, bi lahko videli prijeten meteorski dež," je po poročanju Desert News napovedal Bill Cooke, vodja Nasinega Meteoroidnega okoljskega centra v Alabami.

Po zapisu portala Wion pa bi lahko videli tudi 1000 zvezdnih utrinkov na uro.

Roj bi utegnil presenetiti tudi v Sloveniji

Po srednjeevropskem času se bo Zemlja v sredini meteoroidnega vlakna nahajala v torek 31. 5. 2022 ob 7. uri. "To pomeni, da bomo pri nas roj sicer lahko opazovali, vendar število utrinkov ne bo tako visoko, kot bi bilo, če bi se v sredini meteoroidnega vlakna znašli v času noči – in ne šele ob 7. uri zjutraj – vendar bi utegnil v noči pred tem zlasti s številom meteorski roj vseeno presenetiti," je napovedal Žiberna.

'Velika večina utrinkov ima svoj izvor v kometih'

Naš sogovornik nam je pojasnil, kaj so utrinki. Velika večina jih izvira iz kometov. "Ti so zelo poenostavljeno povedano skupki prahu, plinov in ledu, ki letijo skozi vesolje. Ko se komet približuje Soncu, nastane okoli njegovega jedra oblak plina in prahu, nekakšna ’atmosfera’, ki jo imenujemo koma. Na razdalji treh astronomskih enot se oblikujeta še plinski in prašni rep kometa. Velikost teh delcev, ki zapuščajo komet, je lahko zelo različna: od nekaj deset mikronov do velikosti večjih skal. Te delce imenujemo meteoroidi. Po nekajkratnem obhodu okoli Sonca kometi zaradi teh procesov za seboj oblikujejo nekakšen svitek meteoroidov, ki ga imenujemo meteoroidno vlakno. Če Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka tako meteoroidno vlakno, se verjetnost, da bodo delci vlakna leteli skozi atmosfero, poveča," je razložil.

Meteoroid, ki prileti v Zemljino atmosfero, imenujemo meteor. Če meteor preživi let skozi atmosfero in pade na površje Zemlje, ga imenujemo meteorit, je nadaljeval Žiberna: "Ko meteoroid prileti v zgornje plasti Zemljine atmosfere, vzburi (ionizira) atome v atmosferi. Ti zato zasvetijo, kar na nebu vidimo kot svetlo sled – utrinek. Sled, ki je posledica ionizacije, običajno traja manj kot sekundo. Lahko pa delec ob prehodu skozi atmosfero pušča za seboj še dimno sled, ki je vidna nekoliko dlje."

 Meteorje najlažje opazujemo ponoči, učinki lahko vidni tudi podnevi

Po besedah Žiberne se ionizacija najpogosteje dogaja v zgornjih plasteh atmosfere, na višinah med 80 in 100 kilometri. Večji meteoriti pa lahko svojo sled vlečejo vse do spodnjih plasti stratosfere. "Meteorje najlažje opazujemo ponoči. Ob večjih telesih pa so učinki vidni tudi podnevi. Eden redkih takih zabeleženih primerov je Veliki dnevni utrinek iz leta 1972 (The Great Daylight 1972 Firebal), ki so ga videli v severni Ameriki," je povedal.

Če bi sledi utrinkov nekega meteorskega roja, ki smo jih v dani noči videli na nebu, sistematično vrisovali v zvezdno karto, bi dobili občutek, da vsi izhajajo z majhnega območja na nebu, ki ga imenujemo radiant. "Pojav je podoben tistemu, ki ga vidimo, če se z avtom peljemo skozi snežni metež. Če opazujemo snežinke skozi vetrobransko steklo, se nam zdi, da vse izhajajo iz iste točke. V primeru meteorskega roja namesto našega avtomobila nastopa Zemlja, namesto snežink pa meteoroidi v meteoroidnem vlaknu, ki ga prečka zemljina orbita," je ponazoril naš sogovornik.

'Če gre pot Zemlje skozi jedro meteoridnega vlakna, število utrinkov hitro narašča do izrazitega maksimuma'

Po besedah Žiberne je radiant v resnici polje na nebesni sferi, veliko nekaj ločnih stopinj. Ozvezdje, v katerem se nahaja radiant nekega meteorskega roja, temu roju da tudi ime. "Meteorski roj Perzeidov ima radiant v ozvezdju Perzeja, Geminidov v ozvezdju Dvojčkov, Leonidov v ozvezdju Leva in tako naprej. Vsak od meteorskih rojev ima svoje značilnosti, neke vrste ’osebnost’, ki je odvisna od značilnosti meteoroidnih delcev, njihove gostote v meteoroidnem vlaknu, vstopne hitrosti in ostalega. Prav to daje sistematičnemu opazovanju meteorskih rojev poseben šarm. Na značilnosti meteorskega roja vpliva tudi pot Zemlje skozi meteoroidno vlakno: če bo ta pot šla skozi njegovo jedro, bo število utrinkov hitro naraščalo do zelo izrazitega maksimuma, nato pa hitro padlo," je utemeljil.

Za opazovanje meteorskih rojev izbiramo čim bolj temno lokacijo

Na ta način lahko s prostimi očmi vidimo tudi šibkejše utrinke. Kot je svetoval Žiberna koristi, če je opazovalna lokacija čim bolj odprta, brez večjih ovir na obzorju, kar pa ni nujno. "Za opazovanje ne potrebujemo astronomskih tehničnih pripomočkov. Dovolj bo podloga, na katero ležemo. Če bo noč hladna, uporabimo tudi spalno vrečo in primerno topla oblačila, tako da bo opazovanje prijetno. Meteorski roji praviloma dosegajo vrhunec po polnoči, zato lahko takrat pričakujemo nekaj več utrinkov," je strnil.