Najdaljši blisk na svetu: razdalja kot med Londonom in Hamburgom

Najdaljši blisk se je razprostrl na jugu ZDA na kar 768 kilometrih (z možnostjo osmih kilometrov odklona) 29. aprila 2020. To je približno toliko, kot je razdalja med Londonom in Hamburgom, so ponazorili pri WMO. Prejšnji blisk, ki je doslej veljal za najdaljšega, je bil 60 kilometrov krajši. Zabeležili so ga na jugu Brazilije 31. oktobra 2018. 

Najdlje trajajoči blisk pa so zabeležili med nevihto, ki je zajela Urugvaj 18.junija 2020. Trajal je 17.102 sekunde (odklon do 0.002 sekunde). Najdlje trajajoči blisk pred njim je trajal 16.73 sekunde, zgodil pa se je 4. marca 2019 v Argentini. 

Kako nastane strela? 

Pred nevihto je pri tleh in v oblaku podobna količina pozitivnega in negativnega naboja. Ko v oblaku nastajajo padavine, drobne kapljice in ledeni kristalčki trkajo med seboj, medtem ko potujejo navzgor in navzdol po nevihtnem oblaku. Večja ledena zrna se negativno nabijejo in se zaradi svoje teže zadržujejo v spodnjem delu oblaka, manjše kapljice pa s pozitivnim nabojem. Tako pride do ločitve naboja, nastane negativno nabiti spodnji del in pozitivno nabiti zgornji del oblaka. V tem času se pri tleh na manjših območjih skoncentrira veliko pozitivnega naboja. 

Do nastanka strele nas loči samo še malo, potrebujemo prevodnik med oblakom in tlemi. Pri zelo visoki napetosti to postane kar zrak. Iz oblaka se začne proti tlom spuščati nam neviden stopničasti vodnik, ki je vodilna strela. Ko ta pride v bližino tal, navzgor skoči povratna strela. Ko se oba srečata, nastane prevodni kanal, zrak v njem se močno segreje in zažari, kar vidimo kot blisk, ki mu sledi še grom. Zrak se lahko segreje do 50 tisoč stopinj Celzija, tokovi dosegajo vrednosti do 400 tisoč amperov. Ko je prisotnega veliko električnega naboja, prvemu udaru strele pogosto sledi še drugi, tretji … Na ta način se naboj med oblakom in tlemi izenači.

Kje smo pred strelo najbolj varni?

Ko nas doseže nevihta, je najbolje, da zatočišče poiščemo v notranjost ozemljenih stavb ali v avtomobilu. Če smo med nevihto v avtomobilu, se nikakor ne smemo dotikati kovinskih delov. A velikokrat nas nevihta ujame na prostem, takrat je pomembo, da se ne zadržujemo v bližini visokih dreves in v bližini vodnih površin. Če nas nevihta ujame v hribih, se izognemo vrhovom in grebenom, odložimo vse večje kovinske predmete in poiščemo suho mesto. Med nevihto na prostem počepnemo in nikakor ne ležimo na tleh ali stojimo, saj bi s tem povečali možnost za posreden in prav tako neposreden udar strele.