'Najboljša miselna igra, ki si jo je izmislil človek' odslej del študija

Bridž je olimpijski šport in v številnih evropskih državah del izobraževalnega procesa, v prihajajočem študijskem letu pa ga bodo poučevali tudi na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, saj spodbuja analitično in strateško razmišljanje, študentje pa se bodo spontano učili tudi razumevanja, spoštovanja in timskega dela. Na voljo je 32 mest, obštudijska dejavnost pa bo študentom prinesla tri kreditne točke. Igra, za katero so potrebni le štirje igralci in paket klasičnih kart, velja za "najboljšo miselno igro, ki jo je izumil človek", navajajo na univerzi.

O učenju bridža na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani smo se pogovarjali z bridžistko, prof. dr. Barbaro Drinovec Drnovšek, ki smo jo ujeli na mednarodni matematični konferenci v Bochumu v Nemčiji. Namreč prav njena je bila ideja, da bi na fakulteti poučevali bridž. "Prva misel se je porodila, ko so na Univerzi v Ljubljani v okviru obštudijske športne dejavnosti začeli poučevati šah. In ker je bridž že leta prisoten tudi na drugih univerzah, sem menila, da bi lahko poskusili tudi z bridžem," pravi sogovornica. Na vprašanje, kakšno je začetno zanimanje, Drinovec Drnovškova odgovarja, da zanimanje študentov obstaja, tako da imajo za izvedbo manjšega tečaja že dovolj udeležencev. So pa šele v prvem tednu prijavnega roka in prijave še pričakujejo. 

Poučevanja bridža kot obštudijske dejavnosti na fakulteti še ni bilo, so pa študentje Fakultete za matematiko in fiziko že sami prejšnja leta organizirali tečaje. "Letos bo to drugače organizirano, razširjeno na vse fakultete in akademije ter podprto s kreditnimi točkami," dodaja sogovornica.

Obštudijska dejavnost je namenjena vsem študentom prvo- in drugostopenjskih programov Univerze v Ljubljani. "Predznanje ni potrebno. Predmet se bo izvajal enkrat na teden v prvem semestru, vsakič v obsegu treh šolskih ur. Vsak teden bomo na začetku spoznali nove prvine bridža, nato bomo skozi igro utrjevali pridobljeno znanje," potek izobraževanja opisuje Drinovec Drnovškova, ki bo vodila predavanja, vodeno igro pa bo v okviru vaj izvajal izvrsten bridžist in tudi matematik Gregor Rus.

Igra slavnih, bogatih in vplivnih ljudi

Pogosto se nam v mislih ob besedi bridž prikaže prizor štirih starejših dam, ki v dnevni sobi za lično urejeno mizo kartajo ob čaju in kavi. A gre le za filmske predstave. "Ja, res, to sliko najpogosteje vidimo v angleških filmih in kriminalnih romanih. Bridž je bil znan kot igra slavnih, bogatih, vplivnih ljudi. Tudi dandanes je še precej znanih imen v bridžu, med njimi zagotovo izstopata Bill Gates in Warren Buffett. A bridž ima tisoč različnih obrazov. Predstavljate si lahko skupino prijateljev, ki v domačem vzdušju kartajo, ali pa kakšnih deset miz klubskega turnirja, kjer v prijetnem, a tekmovalnem vzdušju bridžisti vseh starosti igrajo vsak teden, ali pa si zamislite ogromno dvorano, kjer v popolni tišini  14 dni od jutra do večera poteka svetovno prvenstvo," igranje bridža opisuje sogovornica. "Igra sama je povsem fascinantna, primerna za vsakogar, ki rad logično razmišlja. Sicer pa se bridžisti zelo razlikujemo tako po izobrazbi in poklicih kot tudi po starosti in drugih interesih. Imamo pa eno skupno strast."

Od kod izvira ta igra, ki naj bi jo po nekih ocenah igralo kar 60 milijonov ljudi po svetu? "O tem obstaja kar nekaj teorij, a ena izmed njih je, da bridž izvira iz 16. stoletja iz angleške igre whist, ki je vsebovala ključno vsebino – pobiranje vzetkov ali štihov po domače. Kasneje se je zelo predrugačila in v 20. stoletju doživela veliko sprememb, kar jo je naredilo zelo dinamično, tekmovalno in zahtevnejšo igro," pojasnjuje Drinovec Drnovškova.

Odlična mentalna gimnastika

Prebrala sem, da se ga pogosto vključuje v študijske programe, ker je to izredno miselna in intelektualna igra, ki ugodno vpliva na razvoj in ohranjanje naših mentalnih sposobnosti. V času možganskih degenerativnih bolezni je verjetno to še kako pomembno."Bridž je hobi za vse življenje. V različnih življenjskih obdobjih prinaša različne možnosti. Če začnemo pri mladih: Bridž krepi logično razmišljanje in hitro prilagajanje novim informacijam po eni strani, po drugi strani pa krepi socialne spretnosti. Veliko ljudi se za bridž odloči ob upokojitvi, ker v prijetnem vzdušju, polnem izzivov, krepijo spomin in zbranost, imenujejo ga mentalna gimnastika. Obstajajo raziskave, ki pravijo, da je bridž recept za zaviranje nastanka Alzheimerjeve bolezni, saj kombinira kognitivni trening in socialno aktivnost."

Drinovec Drnovškova pojasnjuje, da je bridž na seznamu Mednarodnega olimpijskega komiteja kot olimpijski šport, saj ima vse prvine olimpijskega športa. "Bridž zveza Slovenije je tudi članica Olimpijskega komiteja Slovenije. Je pa v nekaterih državah vprašanje, ali je bridž šport ali ne, še vedno aktualno, saj je po nekaterih opredelitvah v športu ključna fizična aktivnost. Vsekakor pa drži, da mora biti vrhunski bridžist tudi fizično zelo dobro pripravljen."

Turnirji doma in po svetu

V Sloveniji so posamezna lokalna društva igralcev bridža povezana v Bridž zvezo Slovenije, ki organizira različna tekmovanja oziroma turnirje. Naši najboljši bridžisti se udeležujejo tudi svetovnih tekmovanj in so tam zelo uspešni. Večina, ki bridž pobližje spozna, postane nad njim navdušena. "Bridž je igra, ki te popolnoma osvoji. Starejši ji pristopajo bolj racionalno in kmalu ugotovijo, kako dobro vpliva na njihovo življenje, zato beležimo rast deleža starejših igralcev. Želeli bi, da bridž spozna več mladih. Ti znanje pridobivajo zelo hitro in so kmalu uspešni tudi na resnejših tekmovanjih," pojasnjuje sogovornica in dodaja, da bridž lahko igra kdor koli. "Predstavljali smo ga tudi že v osnovnih šolah in so ga otroci zelo lepo sprejeli. Mislim, da je najstarejši aktiven bridžist v Sloveniji star 86 let."

Bridž ne zahteva niti drage opreme niti veliko prostora. Potrebujemo le štiri pare rok. Je zabavna, miselna igra, v kateri je igralec, ki nam sedi nasproti, naš partner, preostala dva igralca pa sta naša nasprotnika. Zaradi kompleksnosti igre ne moremo nikoli spoznati do konca, a v osnovi sestoji iz dveh delov. Prvi del je licitacija, proces, v katerem se partnerja s pomočjo licitacijskih kartončkov obveščata, kakšne karte imata. Skupaj določita, kaj bo adut in koliko vzetkov lahko naredita. Drugi del je izvajanje, v katerem izvajalec poskuša doseči vsaj toliko vzetkov, kot sta jih s partnerjem napovedala.

Barbara Drinovec Drnovšek je profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko ter dolgoletna in uspešna bridžistka. Je članica Bridž kluba Tivoli, ki je član Bridž zveze Slovenije. Z bridžem se je prvič srečala med šolanjem na bežigrajski gimnaziji, ko je profesor matematike Matija Šenk organiziral tečaj. "Bridž me spremlja že od gimnazijskih let in je postal pomemben del mojega življenja. Enkrat tedensko ga igram v klubu, kjer je igra bolj družabnega značaja. Poleg tega se redno udeležujem državnih prvenstev v različnih kategorijah. Pri bridžu imamo edinstveno možnost, da igramo tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih odprtega tipa, kjer so naši nasprotniki vrhunski, tudi profesionalni igralci. Trudim se, da se vsako leto udeležim enega takega tekmovanja," pripoveduje. Na odprtem evropskem prvenstvu v Istanbulu leta 2019 je v kategoriji damskih ekip osvojila bronasto kolajno, v ekipi s slovensko profesionalno igralko bridža Marušo Gold in štirimi Angležinjami. "Sicer pa mislim, da ne mine dan, ki ne bi bil na nek način povezan z bridžem," pravi in dodaja, da je bridž skušala naučiti svoji hčerki. "Mlajša se je kasneje udeležila tečaja na Fakulteti za matematiko in fiziko in je sedaj ena boljših slovenskih mladinskih igralk."