Naj vas popusti ne zavedejo: 'črni petek' je priložnost tudi za spletne goljufe

Pred nakupom zberite čim več informacij o spletnem mestu

Pri spletnem nakupovanju si raje vzemimo čas ter natančno preverimo spletno trgovino in samega trgovca, saj nas lahko to obvaruje pred kasnejšo finančno škodo, opozarjajo strokovnjaki za spletno varnost pri SI-CERT. Žal ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro, zato je treba poiskati čim več informacij in se naučiti brati med vrsticami. "Vse lažne spletne trgovine so zasnovane po istem kopitu; izdelki priznanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna na vse konce sveta, vsi artikli so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino. Uporabniki zato pred nakupom vselej preverite vse navedene kontaktne podatke, pozanimajte se, ali je na voljo podpora prek telefona oz. elektronske pošte ali je na strani zgolj kontaktni obrazec. Obvezno preverite podatke o domeni na strani https://whois.domaintools.com/ ter preglejte vse pogoje plačila, vračila in dostave," svetujejo. "Nizke cene in 70-odstotni popusti v teh dneh ne bodo tako neobičajni, zato se raje osredotočite na spletnega trgovca in tam iščite sumljive znake," še dodajajo.

Če na strani ne najdemo podatkov o trgovcu, npr. sedeža podjetja in matične številke, je to prvi znak, ki ne vzbuja zaupanja. 

Dobro je vedeti, da nakup pri slovenskem trgovcu oziroma znotraj EU predstavlja varovalko, saj nas ščiti enotna evropska potrošniška zakonodaja. V primeru težav se lahko obrnemo na tržni inšpektorat ali Evropski potrošniški center, pri nakupih izven EU (največkrat gre za Kitajsko) pa smo brez pravic in prepuščeni dopisovanju s trgovcem, opozarjajo ter dodajajo: "Seveda v primeru lažne spletne trgovine trgovec sploh ne obstaja, ampak smo nasedli le lepim slikam na spletni strani."

Toda pozor, tudi če najdete podatke o podjetju, to ni 100-odstotno zagotovilo, da je nakup varen. Na SI-CERT so v letošnjem letu obravnavali več primerov lažnih spletnih trgovin z avtomobili, pri katerih so zneski oškodovanj segali do več tisoč evrov. Posebnost teh spletnih mest je, da natančno skopirajo podobo povsem zanesljivih spletnih avtomobilskih trgovcev. Tako imajo tudi navedene podatke o podjetju, saj to dejansko obstaja, edini indikator, da gre za prevaro, pa je starost domene.

HTTPS ni vsemogočni znak varnosti

Prepričanje, da nimamo kaj skrbeti, če številko kreditne kartice vnesemo prek šifrirane povezave HTTPS, žal ne pije vode. Zato podatke kreditne kartice vnesite le, ko ste preverili, kdo dejansko stoji za spletno trgovino, torej kdo bo podatke obdeloval, svetujejo na SI-CERT. "Na SI-CERT pogosto uporabimo primerjavo, da je šifrirana povezava zgolj tunel, v katerem nihče ne vidi podatkov vaše kreditne kartice. Če pa na drugi strani tunela stoji goljuf, bo prav tako prejel podatke," so dodali duhovito razlago.

Goljufi izkoriščajo dostavne službe

Posledica rasti spletnega nakupovanja v zadnjih mesecih so tudi obvestila dostavnih služb. Na SI-CERT od marca prejemajo številne prijave zaradi zavajajočih elektronskih sporočil, ki zlorabljajo podobo ter ime podjetij Pošta Slovenije in DHL. Goljufi pošiljajo lažna obvestila, da nas čaka paket, plačati moramo le še stroške dostave. Vendar nepremišljen klik na povezavo pelje na lažno spletno stran, na kateri naj bi vpisali podatke kreditne kartice. Posledično lahko goljuf pridobljene podatke zlorabi in kreditno kartico uporabi za nakupe na drugih spletnih mestih ter povzroči precejšnjo finančno škodo.