Možnosti, da bi našli življenje na površini Marsa, so se še zmanjšale, potem ko so odkrili, da je na površju planeta toksična zmes kemikalij, ki lahko ubije žive organizme. Testiranje kemijskih zmesi, ki so jih našli v prsti, je pokazalo, da zaradi teh v kombinaciji z ultravijoličnim sevanjem zgornje plasti tal postanejo sterilne, navaja Guardian.
Odkritje seveda pomembno vpliva na iskanje življenja na rdečem planetu, saj je jasno, da bodo morale vse misije kopati precej globlje, da bi našli preteklo ali pa še obstoječe življenje. Mars nima atmosfere in bičanje z ultravijoličnimi žarki je še toliko hujše.
Za življenje ugodno območje morda leži dva do tri metre pod površjem, kjer so se organizmi poskrili pred sevanjem. ''Na teh globinah je možno, da je življenje preživelo,'' je dejal Jennifer Wadsworth, astrobiologinja na univerzi Edinburgh.
Wadsworthova je svoje raziskovanje začela na podlagi odkritja prekloratov v Marsovi prsti, ki so močni oksidanti. Na obstoj teh spojin je opozoril že lander Viking pred 40 leti, nato sta jih potrdila lander Phoenix in rover Curiostiy.
Številni znanstveniki se strinjajo, da so perklorati strupeni za mikrobe na Marsu, a menili so, da so se morda prilagodili tako, da so spojine izkoristili za vir energije. Wadsworthova je skupaj s Charlesom Cockellom preverjala, kaj se zgodi s pogosto bakterijo Bacillus subtilis v naših tleh, če jo pomešajo z magnezijevim perkloratom in jo nato še ožarčijo z ultravijoličnimi žarki, podobnimi na Marsu. Ugotovila je, da so bakterije izginile dvakrat hitreje, če je bil prisoten tudi perklorat. Druge spojine iz te skupine imajo na Marsu podoben učinek.
Dodatna testiranja, kot so zapisali pri Guardianu, so pokazala, da sevanja perklorate razbijejo na druge spojine, kot sta hipoklorit in klorit, in prav ta dva naj bi bila za bakterije uničujoča.
A slabih novic za mikroskopske Marsovce še ni bilo konec. Znanstvenika sta preverila še, kaj se zgodi, ko sta prisotna še železov oksid in vodikov peroksid, ki sta prav tako prisotna v prsti na Marsu. V kombinaciji s perklorati in UV žarki so bakterije pomrle še 11-krat hitreje kot le v prisotnosti perkloratov.
Wadsworthova je poudarila, da za preteklost, ko je bilo na Marsu povsem drugače kot zdaj, ne more govoriti, a za sedanjost lahko trdi, da bi bilo bolje življenje iskati nekoliko globlje.
Chris McKay, znanstvenik pri Nasinemu centru za raziskave Ames, je dejal, da je to velik korak naprej v razumevanju perkloratov na Marsu. Dejal je, da je to lahko tudi dobra novica za prihodnje misije s človeško posadko, ki se ji tako ni treba bati okužb s tujimi bakterijami na površju.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.