Indonezija Musku ponuja otok Biak, prebivalci odločno proti gradnji vesoljskega izstrelišča

Čeprav Musk ponudbe, ki so mu jo indonezijskih oblasti predstavile decembra lani, še ni sprejel, so lokalni prebivalci otoka Biak že jasno izrazili svoje nasprotovanje in zaskrbljenost nad morebitno gradnjo izstrelišča. 

Vesoljski načrti indonezijskih oblasti za otok sicer segajo še v 80. leta preteklega stoletja, ko je Biak pritegnil pozornost vesoljne agencije Lapan. Slednja je takrat pokupila približno 100 hektarjev zemlje na otoku. Nato pa so se načrti zaradi različnih izzivov zaustavili. 

Otok Biak je sicer le nekoliko večji od Londona, meri 1746 kvadratnih kilometrov. Leži na zahodni, indonezijski strani otoka Nova Gvineja - vzhodna stran pripada državi Papuanski Novi Gvineji. Na otoku prebiva več deset avtohtonih etničnih skupin, na njem je malo urbanih naselij, večina otoka je tako podeželskega. "Večina Papuancev se še vedno preživlja z ribištvom, nabiralništvom, odvisni so od svojega okolja," je za BBC povedala raziskovalka z Univerze v Sydneyju, Sophie Chao. 

A Biak je vseeno malo poseben - še posebej za vesoljske ambicije. Na njem namreč najdemo večje količine niklja in bakra, obe kovini se uporabljata pri proizvodnji raket. Prav tako leži le eno stopinjo pod ekvatorjem, s tem pa je tudi  idealno izhodišče, saj je za izstrelitev plovil v orbito potrebnega manj goriva. 

Na Biaku živi tudi 54-letni Markus Abrauw, pripada plemenu Abrauw, ki na otoku živijo že več generacij. Sedaj pa se boji, da bi Muskov projekt oziroma gradnja izstrelišča lahko ogrozila otok. "Če bo zgrajeno, bo to pomenilo, da se naši otroci in vnuki ne bodo mogli več zanašati na otok za preživetje," je povedal za BBC. "Uničilo bi morje in gozdove." 

Zemljišče indonezijske vesoljne agencije Lapan leži le dva kilometra od poseljene vasi Saukobye, vaščani pa se sedaj bojijo, da se bodo prisiljeni izseliti drugam. Večina lastniške zemlje na zahodni Papui se prenaša iz roda v rod. "Živeti moram na tej zemlji. Ne moremo se preseliti drugam. Če bi se, bo prišlo do konflikta med plemeni," pravi Abrauw. 

Vodja agencije Lapan Thomas Djamaluddin je za BBC dejal, da bi gradnja izstrelišča pomenila nujno potrebno modernizacijo za otok Biak. Spodbudila bi turizem in satelitsko industrijo, družbo na otoku pa spremenila v bolj 'sodobno' v naslednjem desetletju. "Ohranili bomo tradicionalne vrednote Biaka, a ljudje ne bodo več odvisni od zemlje kot lovišča in prostora za gojenje pridelkov. Uporaba zemlje bi se s prihodom bolj napredne industrije spremenila." 

Agencija Lapan trenutno preigrava dva scenarija, še pojasni Djamaluddin. Prvi predvideva manjše izstrelišče, od koder bi v vesolje lahko pošiljali satelite do 100 kilogramov teže. 100 hektarjev že kupljene zemlje bi za to zadostovalo. Drugi scenarij je bolj ambiciozen in predvideva izgradnjo večjega mednarodnega vesoljskega pristanišča, za kar pa bi potrebovali tudi veliko večje zemljišče. 

SpaceX uradno interesa za Biak še ni pokazal, a Djamaluddin je za BBC dejal, da je Elon Musk izgledal "zelo zainteresiran", ko mu je predsednik Joko Widodo predstavil idejo. 

A indonezijska Lapan ne stavi vsega le na Muskov SpaceX - obrnili so se tudi že na Japonsko, Korejo, Kitajsko in Indijo kot na potencialne investitorje. A zakaj tako vneto ponuja Biak tujim silam? "To bi Indoneziji prineslo veliko političnega kapitala, uveljavila bi se kot močna igralka v skupini Asean," je za BBC dejal profesor Wolfram Dressler z Univerze v Melbournu. "Ne gre zgolj za potencialno izstrelišče ali možen prihodek - gre za politično operacijo." 

"Vesoljni projekt je zelo vizionarski - gre za sanje o raziskovanju vesolja. A ceno za te tehnološke sanje bi plačala Papuanci, katerih sanje so mnogo bolj skromne," še dodaja Dressler. Odnosi med indonezijskimi oblastmi in zahodno Papuo so tradicionalno napeti. Nekdanja nizozemske kolonija ni postala del Indonezije vse do leta 1963, še danes pa številni pozivajo k neodvisnosti.