Znanstvenike je že pred dobrima dvema desetletjema osupnila fotografija nočnega neba, imenovana Hubblovo globoko polje (ali Hubble Deep Field), nato je znameniti teleskop le še izboljševal svoje dosežke, ko je še nekoliko več dni opazoval točno določen košček neba in tako odkrival nove in nove svetove, ki so našemu očesu nevidni.
Zdaj so astrofiziki uporabili še instrument MUSE na velikem teleskopu ESO (Very Large Telescope) v Čilu in opravili najgloblji spektroskopični pogled koščka vesolja do zdaj. Osredotočili so se na Hubblovo ultra globoko polje, ki ga je teleskop opazoval leta 2004. Merili so razdalje in značilnosti 1600 zelo slabo vidnih galaksij, med temi so opazovali 72 na novo odkritih, ki so ušle tudi samemu Hubblu.
''To bogastvo novih informacij astrofizikom daje vpogled v rojevanje zvezd v zgodnjem vesolju in jim omogoča raziskave gibanja in drugih značilnosti galaksij v začetku njihovega življenja. Vse to je omogočil unikaten spektroskopičen instrument MUSE,'' so poudarili v Evropske južnem observatoriju (ESO).
Opazovanja ''globokega polja'' so dolgotrajajoča opazovanja določenega koščka neba, da bi razkrili šibke točke, ko teleskop s svojimi instrumenti več dni zapored zbira svetlobo. Globlje, kot je opazovanje (to je daljši čas osvetlitve), več se razkrije ali tudi zelo svetlobno šibki objekti postanejo na fotografiji vidni. Astronomska telesa so medla, ker so ali naravno manj svetla ali pa zaradi oddaljenosti. Pri Hubbovih globokih poljih (globoko polje, ultra globoko polje in ekstremno globoko polje) govorimo o ogromnih razdaljah, zato je opazovanje še kako velik izziv, navajajo pri Evropski vesoljski agenciji (Esa).
Ekipa pod vodstvom Rolanda Bacona iz centra za astrofiziko v Lyonu je MUSE uporabila torej za opazovanje Hubblovega ultra globokega polja, ki je zelo zanimiv delček južnega ozvezdja Fornax (Furnace).
Hubblovo ultra globoko polje iz leta 2004, ki so ga tako sam teleskop kot tudi drugi zemeljski teleskopi opazovali že večkrat, predstavlja najgloblji portret vidnega vesolja, ki ga je dokumentiralo človeštvo (Hubble je sicer nato pogledal še dlje, a se je moral zateči k infrardeči svetlobi). Posnetek z okoli 10.000 galaksijami je razkrival tudi galaksije, ki so nastale manj kot milijardo let po Velikem poku. A MUSE je zdaj, poleg drugih razkritij, odstrl tudi 72 do zdaj še nikoli videnih galaksij na tem majhnem koščku neba.
''MUSE lahko stori nekaj, kar Hubble ne more - razdeli svetlobo od vsake točke na sliki v komponento barve, da tako ustvari spekter. To nam omogoča, da izmerimo razdaljo, barve in druge značilnosti galaksij, ki jih vidimo, med njimi so tudi nekatere, nevidne samemu Hubblu,'' je pojasnil Bacon.
Novi podatki dajejo nov vpogled v slabo vidne, zelo oddaljene galaksije, ki so oblikovale skoraj na začetku vesolja pred okoli 13 milijardami let. Instrument je zaznal tudi okoli 100-krat šibkejše galaksije kot v prejšnjih opazovanjih in je tako dodal nove razsežnosti že tako bogati beri prejšnjih opazovanj, hkrati pa znanstvenikom omogočil boljše razumevanje oblikovanja galaksij.
72 novih galaksij je zasijalo le, ker instrument zaznava tudi Lyman-alfa sevanje. Pri ESO so pojasnili, da trenutno razumevanje oblikovanja zvezd še ne razloži popolnoma teh galaksij, ki svetlo sijejo le v tej eni barvi. Ker MUSE razprši svetlobo v komponente, te galaksije postanejo vidne, a ostajajo nevidne za neposredno globoko opazovanje, ki ga je sposoben teleskop Hubble.
''Zanimivo je, da smo te podatke pridobili brez uporabe posodobljene optike instrumenta MUSE. Aktivacija tega po desetletjih trdega dela astrofizikov in inženirjev pri ESO obljublja še več revolucionarnih podatkov,'' je sklenil Bacon.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.