Razvili vsadek, ki misli pretvori v govor

Nov možganski vsadek, ki so ga razvili znanstveniki z Univerze v Kaliforniji, bi lahko pomagal osebam, ki jih je bolezen oropala govora, oziroma osebam, ki so zbolele za npr. Parkinsonovo boleznijo, rakom grla ali amiotrofično lateralno sklerozo. Nova tehnologija bi tako lahko popolnoma spremenila življenja ljudi, ki se morajo zanašati na izjemno počasne komunikacijske metode zaradi različnih bolezenskih stanj. Sintetizatorji govora, kot tisti, ki ga je uporabljal Stephen Hawking, običajno temeljijo na črkovanju besed črko za črko, na minuto pa tako posameznik lahko v povprečju izgovoru osem besed - za primerjavo, v naravnem govoru človek izgovori od 100 do 150 besed na minuto. 

Implantant naj bi namreč možgansko aktivnost oziroma misli pretvoril v govor. "Prvič v zgodovini... lahko ustvarimo celotne stavke, ki temeljijo na možganski aktivnosti posameznika," je za The Guardian dejal  Edward Chang, profesor nevrokirurgije na Univerzi. 

Chang in njegova ekipa so se pri razvoju osredotočili na predel možganov, ki pošilja navodila za uskladitev delovanja jezika, ustnic, čeljusti in grla med govorom. Kot opisujejo v znanstvenem članku, objavljenem v reviji Nature, tehnologija deluje tako, da se posebno elektrodo vstavi v omenjeni del možganov, kjer beleži električne signale. Rezultat je sintetiziran govor. 

Ekipa znanstvenikov si je pri razvoju pomagala s petimi prostovoljci, ki so bili tik pred operacijo zaradi epilepsije. Pred operacijo so jim začasno vstavili elektrodo, ki bi začrtala, iz kje izvirajo napadi. Ko so vstavili elektrode, so pacienti morali naglas prebrati več sto stavkov, znanstveniki pa so medtem beležili možgansko aktivnost iz predela možganov, ki je pomemben pri nastanku govora. "Prosili smo jih zgolj, da preberejo nekaj stavkov," je dejal Chang. "Gre za zelo naravno dejanje, ki ga možgani sami pretvorijo v gibanje." 

Cilj je bil jasen: dešifrirati govor z dvema stopnjema - prevajanje električnih signalov v možganih v govorne gibe, in jih nato prevajanje teh gibov v govorne zvoke. Zvočni posnetki govora zvenijo kot običajni človeški glas, a nekoga s tujim naglasom. Pretvornik pa ima tudi težave s črkami kot sta b in p. 

Pojavila pa so se že prve kritike - mnogi znanstveniki opozarjajo na etični vidik možganske naprave, ki lahko prebere misli. A Chang pravi, da je dekodiranje samih misli za zdaj še pretežko, prav zato so se osredotočili na to, "kar ljudje dejansko želijo reči".