Astronavt slovenskih korenin se rad vrača v Slovenijo

Skoraj leto dni je od njegovega zadnjega obiska Slovenije, kjer sta se rodila njegova stara starša. Lani julija je obiskal Loški Potok, kjer so mu že leta 2008 podelili posebno priznanje častnega občana, a mu ga šele lani osebno izročili. Tokrat je Ronald znova v Sloveniji, kjer se mudi na povabilo Inženirske akademije Slovenije, saj je postal njen častni član. Ob tej priložnosti je imel predavanje na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, na katerem je spregovoril o pomenu eksperimentov v vesolju in pomenu znanstvenih raziskav pri razvoju vesoljskega programa. Je magister fizike in doktor elektroinženirskih znanosti, svoje znanje pa prenaša na bodoče generacije znanstvenikov na Državni univerzi Kolorada v Fort Collinsu. Tokrat je o svojih izkušnjah, ki jih je pridobil v Nasi, spregovoril študentom in strokovnjakom v Ljubljani. Predstavil je dva večja eksperimenta s prve njegove misije v vesolje leta 1994 in pokazal, kako pomembno je učenje iz eksperimentov.

Z raziskovanjem vesolja spoznavamo Zemljo

Da je raziskovanje vesolja tema, ki je privlačna študentom in bodočim doktorjem znanosti, je več kot očitno pokazala polna predavalnica radovednih obrazov, pa tudi aplavz, ki ga je požel Šega ob koncu uro dolgega predavanja. "Vesolje vpliva na vse nas. Včasih tega ne cenimo. Vesolje je del naših vsakodnevnih življenj, zato je pomembno, da smo del tega. O vesolju se učimo, kar nam ne pomaga samo pri spoznavanju vesolja, pač pa s tem spoznavamo tudi Zemljo. Zato je pomembno, da se človeštvo ukvarja z raziskovanjem vesolja," je poudaril Šega.

Na vprašanje o tem, kakšna je prihodnost raziskovanja vesolja, nekdanji astronavt odgovarja, da so osnovne smernice že začrtane. Med drugim se mednarodna skupnost osredotoča na raziskovanje Marsa, kar je po njegovem mnenju dober načrt, bi pa morda bil spet čas, da se ’vrnemo’ na Luno, saj bo 20. julija letos minilo že 50 let, odkar je Neil Armstrong, član vesoljske odprave Apollo 11, zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla, nato pa izgovoril slavni stavek 'That is one small step for man, one giant leap for a mankind' (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.).

Vzporednice potegnil z začetki razvoja letalstva

Je pa Šega vzpostavil zanimivo primerjavo razvoja vesoljskega programa z začetnim razvojem letalstva. "Začetki razvoja letalstva so bili zelo nevarni. Bilo je veliko nesreč letal, eno obdobje so pošto iz enega kraja v drugega prevažali sočasno z letali in jezdeci na konju (t. i. Pony Express), pri čemer so bil slednji celo uspešnejši, vsaj kar se tiče zanesljivosti. Ne dolgo po tem je – vsaj kar se pošte tiče – letalstvo postalo bolj zanesljivo, kar je ljudi navdušilo, da bi tudi sami poleteli. Tako smo dobili prve komercialne polete. Lahko govorimo o podobnih fazah, skozi katere gre tudi osvajanje vesolja," pravi Šega in dodaja, da je dobro, da je na področju vesoljskega turizma dovolj konkurence. Vsekakor pa je treba najprej zagotavljati učinkovit znanstveni in tehnološki razvoj. "Vesolje se odpira, tudi komercialno. Res gre za precejšnjo podobnost z evolucijo letalstva."

Je pa po njegovem mnenju pomembno tudi razvijanje satelitskih sistemov, ki so nam lahko v pomoč pri vsakodnevnem življenju. "Mislim, da je prihodnost zelo svetla. Veliko ljudi bo lahko odpotovalo v vesolje, ogromno podatkov bomo lahko zbrali in jih uporabili na zelo različnih področjih," poudarja Šega. Glede možnosti rudarjenja na drugih planetih, kar se pojavlja kot ena od možnosti milijardnega zaslužka, pravi, da smo zaenkrat v zelo začetnih fazah, da pa je to zagotovo ena od možnosti. "Zaenkrat imamo še premalo znanja o tem, kaj nam je na voljo in kako to tehnično izvesti," pravi sogovornik, ki je zelo navdušen nad slovenskim znanjem.

Sloveniji napoveduje svetlo prihodnost

"Pot, ki sem jo jaz prehodil, da sem lahko potoval v vesolje, je bila naporna. Bil sem eden redkih, ki ni mislil, da ima možnost, da mu bo to kdaj uspelo. Bili smo delavska družina iz Clevelanda, nismo poznali inženirjev, nikoli nisem letel. Vedel sem, da so bili Nasini astronavti inženirji in testni piloti, jaz pa sem se prvič z letalom peljal na kolidž. Nisem imel izkušenj, a sem se pridno učil matematiko in napredoval v znanosti, kar mi je odprlo veliko vrat. Temelj, ki ga vidim tudi pri mladih Slovencih, pa je, da so zelo močni in nadarjeni. To je zelo pomembna življenjska kakovost, ki Slovencem prinaša svetlo prihodnost," pravi Šega in dodaja: "Ključni atributi, ki jih imam in so pomembno vplivali na mojo kariero, so delavnost, radovednost, vztrajnost in energičnost. Mislim, da so prav te lastnosti tiste, ki sem jih pridobil od svojih slovenskih prednikov."

Raziskovanje vesolja je očitno zapisano v slovenskih genih. Šega je le eden od astronavtov, ki ima slovenske korenine. Poleg njega so bili v vesolju še Sunita Williams, Randy Bresnik and Jerry Linenger, vsi s slovenskimi predniki.

Dejstvo je, da se Slovenija zadnja leta v vesoljsko tekmo vedno bolj uspešno vključuje. Slovenska podjetja namreč puščajo pomemben pečat v vesoljski industriji. Od podjetja Dewesoft iz Zasavja do podjetja Skylabs, ki sodeluje v projektu Trisat. Imamo pa tudi veliko posameznikov, ki so s svojimi idejami in znanjem že pripomogli k osvajanju vesolja.

Kot pravi Šega, so prednosti Slovenije prav močan izobraževalni sistem, bogat človeški kapital ter kulturni in naravni viri. In sodeč po obiskanosti predavanja, se ni bati, da bi upadlo zanimanje za vesolje in vesoljske tehnologije med slovenskimi bodočimi intelektualci.

Šega se je od študentov poslovil z mislijo ameriškega profesorja, fizika, izumitelja in raketnega inženirja Roberta H. Goddarda, ki je nekoč dejal, da je zelo težko reči, kaj je nemogoče. "The dream of yesterday is the hope of today, and the reality of tomorrow." (Včerajšnje sanje so današnje upanje in jutrišnja resničnost.) Misli očeta modernega raketnega pogona je posvetil narodu svojih prednikov in dejal: "Naj se vse sanje in upanja Slovencev uresničijo."

Kdo je Ron Šega?

66-letni Ronald Michael Šega je nekdanji ameriški astronavt vesoljske agencije Nasa. Skupaj je v vesolju prebil 17 dni, 12 ur in 25 minut. Več kot 270-krat je obkrožil Zemljo. Leta 1994 je sodeloval v prvi skupni ameriško-ruski vesoljski misiji in z raketoplanom poletel na vesoljsko postajo Mir. Raketoplan je v orbiti izvajal vrsto eksperimentov, Šega pa je s tem dobil ogromno materiala za svoje številne znanstvene publikacije in profesorsko kariero. Njegova prva misija STS-60 je bila posebna tudi zato, ker je v vesolje s seboj ponesel slovensko zastavo in s tem mladi državi na poti osamosvajanja in mednarodnega priznanja dal še posebno spodbudo za nadaljnji razvoj. Dve leti pozneje je Šega sodeloval še v drugi svoji vesoljski misiji STS-76, ki je bila tretja, v kateri se je raketoplan priključil na rusko vesoljsko postajo Mir.

Šega je diplomiral iz matematike in fizike na Akademiji ameriškega vojnega letalstva, leta 1975 je magistriral iz fizike na Državni univerzi Ohia v Columbusu, leta 1982 pa doktoriral iz elektroinženirskih znanosti na Državni univerzi Kolorada v Fort Collinsu, kjer je že vrsto let redni profesor. Je upokojeni generalmajor in nekdanji podsekretar ameriških zračnih sil.