Pikalo: Smo pionirji zgodbe o umetni inteligenci

Unesco je prejšnji teden sporočil, da so s slovenskim ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport podpisali sporazum o ustanovitvi prvega globalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki bo imel sedež v Ljubljani.

Po besedah ministra Jerneja Pikala je to največji dosežek za slovensko znanost in dokaz, kako visoko lahko Slovenija seže na nišnih področjih. "To je na eni strani velik uspeh za slovensko znanost, na drugi pa za vse nas, ki smo tako ali drugače pomagali, opravili številne pogovore, poti, telefonske klice, skratka vse, kar je bilo potrebno, da imamo pogodbo v roki in zdaj ta center lahko zaživi."

Po njegovih besedah to ni navaden center. "To je Unescov center, kar pomeni, da ni evropski, ampak globalen. Je prvi v vrsti in upam, da jih bo še več," je dejal in poudaril, da ne gre samo za to, da smo prvi, pač pa bodo na podlagi tega centra ustanovljeni tudi drugi centri v drugih regijah. "Smo pionirji zgodbe o umetni inteligenci."

Umetna inteligenca človeštvu po Pikalovih besedah lahko pomaga pri različnih stvareh. "Center bo lahko svetoval globalno, širil zmogljivosti na različne načine, predvsem pa oblikoval mrežo. Toliko pozitivnih vprašanj in prošenj za sodelovanje od tujih vlad ali raziskovalcev še nikoli nismo dobili," je še dodal. Veliko zanimanje je med drugim izkazal predsednik ene od tehnološko zelo razvitih držav, kar si Slovenija lahko šteje v čast, je poudaril. "Zdaj, ko to vzpostavljamo, bomo prvi in bomo 'trend setterji' za bodoče centre in ureditve."

Tam, kjer smo lahko in kjer imamo sredstva za to, lahko delamo prebojne stvari, je še ponosno dejal minister in se zahvalil ekipi, ki je pripeljala do uresničitve ideje.

'Prepoznali so potencial Slovenije'

Unesco je Slovenijo predlagal, ker je prepoznal njen potencial na področju umetne inteligence, je povedal vodja Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij na Institutu Jožef Stefan (IJS) Mitja Jermol. Pogodbo o ustanovitvi raziskovalnega centra so podpisali v četrtek, ustanovili naj bi ga v kratkem. Sprva bo center gostil IJS, čez približno dve leti pa bo deloval samostojno.

Vsebina centra ima po Jermolovih besedah dva stebra. Prvi vključuje raziskave umetne inteligence s širšega družbenega vidika, drugi pa se ukvarja z vprašanjem, kako lahko umetna inteligenca pomaga pri reševanju globalnih izzivov. "Ne gre torej le za tehnologijo," je poudaril.

Namen centra bo med drugim zagotavljati odprto in pregledno okolje, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.

IJS in drugi deležniki želijo v Sloveniji sicer zgraditi širši ekosistem na področju umetne inteligence. Kot poudarjajo, je pri tem ključno ekipno delo, kar dokazuje tudi ustanovitev Unescovega centra, pri kateri sta moči združili politika in stroka.

Kako lahko umetna inteligenca koristi pri reševanju vsakdanjih izzivov, je na konkretnem primeru predstavil raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na IJS in digitalni glasnik Slovenije Marko Grobelnik. IJS je namreč vzpostavil digitalno platformo za spremljanje poročanja vseh svetovnih medijev o koronavirusu.

Drugi primer pa je observatorij politik v sklopu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), katerega namen je med drugim globalno spremljati produktivnost na področju umetne inteligence.

Po Jermolovih besedah zanimanje za novi slovenski center kažejo tudi tuja podjetja, tovrstna partnerstva pa lahko močno pospešijo razvojni preboj. Kljub temu, da bo del sredstev za delovanje zagotovila vlada, bo moral center namreč sredstva pridobivati sam. Koristi od centra pa bodo lahko imela tudi slovenska podjetja, je dodal.