Mati ni vedela, da znanstvenikom ni uspel še noben poskus: 'Sem medicinska senzacija'

25. julija 1978 se je v Veliki Britaniji rodila Louise Joy Brown, prvi "dojenček iz epruvete" na svetu. Njena mati Leslie in oče Peter sta se borila z neplodnostjo zaradi Lesliejinih zamašenih jajcevodov.

Potem so novembra 1977 pri Leslie opravili poskusni postopek IVF. Vzeli so zrelo jajčece iz enega od njenih jajčnikov in ga združili s Petrovo spermo v laboratorijski posodi, da bi oblikovali zarodek.

Čeprav sta Brownova vedela, da je postopek eksperimentalen, jima zdravniki niso povedali, da še v nobenem poskusu niso bili dovolj uspešni, da bi se rodil otrok. A tokrat je bilo drugače. 

Nekaj dni pozneje se je zarodek vsadil v Lesliejino maternico, devet mesecev pozneje pa je s carskim rezom na svet prišla njena hči.

Postopek, ki je kasneje postal znan kot oploditev in vitro (IVF), ki so ga razvili Patrick Steptoe, Robert Edwards in Jean Purdy. Edwards je kot edini preživeli partner leta 2010 za to delo prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Rojstvo je bilo zelo odmevno, kar so mnogi kritizirali. Vendar pa je Brown sama branila svoje starše. "Moji starši niso imeli druge izbire, kot da to objavijo," je Louise povedala za Time. "Če ne, bi se našli ljudje, ki bi vprašali, zakaj je ne moremo videti? Kaj je narobe z njo?"

Danes je sama pričevalka za postopek, ki ji je dal življenje, razume, kako pomembno je bilo za znanost njeno rojstvo. "Če bi bilo kaj narobe, bi bil to konec IVF," je dejala. Njena starša sta sicer kasneje s pomočjo IVF dobila še hčerko Natalie. 

Danes sta obe odrasli in imata svoje otroke, ki sta jih spočeli po naravni poti. 

So pa bili številni prestrašeni ob vprašanju, kaj njeno rojstvo pomeni za človeštvo. Verske skupine so nasprotovale ideji o "igranju Boga" z razmnoževanjem v procesu, med katerim umrejo številni zarodki. 

Celo sekularni družbi se je zdela zamisel zaskrbljujoča. Časopisi in bralci izpostavljali primer Aldousa Huxleyja Brave New World iz leta 1934, v katerem je naravno spolno razmnoževanje prepovedano in ljudi gojijo v laboratorijih po postopku, podobnem tistemu, ki se je zgodil, preden so zarodek položili v Lesleyjevo maternico. "Smo na spolzkem pobočju," je leta 1978 za Time povedal britanski genetik Robert J. Berry. "Zahodna družba je zgrajena okoli družine; kaj se zgodi z družino, ko ločiš spolnost od razmnoževanja?"

A IVF postopek je po njenem rojstvu pridobival na prepoznavnosti. Pri nas so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje kot Brown. 

Po podatkih Znanstvenega muzeja se je z IVF po vsem svetu rodilo približno 6 milijonov otrok. 

Še vedno pa divja razprava o tem, kdo bi moral imeti dostop do zdravljenja in kdo bi ga moral plačati. Pri nas šest postopkov krije ZZZS, v ZDA pa povprečni cikel stane 12.000 dolarjev!

Da je še vedno prepoznavna po tem, kako je prišla na svet, Brownove ne moti: "Bila sem v supermarketu z možem in sinovoma in za seboj sem slišala korake. Bila je ženska in imela je 4-letnika – enako starega kot moj sin – in majhnega dojenčka v vozičku. Rekla je, da se je vedno želela zahvaliti moji mami in meni, ker brez naju nikoli ne bi imela teh dveh. To te spravi v solze."  "Sem povprečna državljanka in medicinska senzacija," pravi. 

Kako je bila spočeta, je izvedela pri štirih letih. "Mama in oče posedla in mi pokazala film, ki so ga posneli vladni uradniki o mojem rojstvu. Povedali so mi, da sta Steptoe in Edwards mami in očetu "pomagala", da sta me imela. Seveda nisem popolnoma razumela, vendar sem Steptoeja in Edwardsa poznal kot prijazna človeka, saj sem ju občasno srečevala. Mislim, da je bila to dobra poteza mame in očeta, ki sta se za to odločila, ker ju je skrbelo, da bom v šoli deležna kakšnih opazk na to temo."

Zadovoljna je, da danes večina postopek vidi v pozitivni luči: "Večina ljudi se zaveda, da je IVF prinesel srečo mnogim ljudem. Moja mama je prvotno odšla k zdravniku zaradi depresije – a v središču je bila njena nezmožnost zanositve. Danes lahko veliko več žensk dobi pomoč pri zanositvi in ko pogledajo zgodovino IVF, cenijo delo pionirjev. Z veseljem ohranjam spomin na mamo, očeta, Steptoeja in Edwardsa s svojo zgodbo."

Čeprav drži, da je postopek IVF danes široko sprejet, pa ima še vedno svoje nasprotnike. V ZDA želijo nekatere konservativne zvezne države z zakonodajo postopek omejiti do te mere, da ga klinike ne želijo izvajati. 

Gre za bitko, ki šele poteka, a v začetku leta je vrhovno sodišče Alabame razsodilo, da se zamrznjeni zarodki po državni zakonodaji štejejo za otroke, kar pomeni, da če zarodek ne preživi oploditve in vitro (IVF), bi bili ženska, njen zdravnik ali klinika za IVF lahko tarča kazenskega pregona. Skoraj nemudoma so klinike za IVF po vsej zvezni državi ustavile svoje zdravljenje zaradi strahu, da bi njihova prizadevanja, da bi staršem pomagali ustvariti ali povečati družino, veljala za nezakonita.

Skrajni republikanci so celo poskušali prepovedati financiranje zdravnikov, klinik in zavarovalnic, ki vojaškemu osebju nudijo storitve IVF. "To so ljudje, ki so tvegali svoja življenja, da bi zaščitili naše svoboščine po vsem svetu. Nekateri od njih celo trpijo zaradi neplodnosti zaradi izpostavljenosti, do katere je prišlo med službovanjem," je opozorila kongresnica Susie Lee, ki je tudi svoja dva otroka dobila s pomočjo IVF.  "Neplodnost je bolezen in IVF je zdravljenje. In ni zdravljenja, ki je bolj za življenje kot IVF. Milijoni staršev po vsem svetu so ga uporabili za rast svoje družine. In vendar ko so republikanci v kongresu imeli priložnost zaščititi IVF na nacionalni ravni, so ta prizadevanja zavrnili."

Čeprav je od prvega IVF postopka minilo že veliko let, pa to ne pomeni, da s postopkom še vedno niso povezani številni miti. Strokovnjaki se vedno znova trudijo, da bi jih razbili. 

Mit – za neplodnost je kriva ženska

Neplodnost ni nikogaršnja krivda. Lahko je zaradi zdravstvenih težav pri partnerki ali partnerju ali včasih pri obeh. V mnogih primerih je tudi nerazložljivo. Prim. mag. Uršula Reš iz Zdravstvenega centra Dravlje je pred kratkim za naš portal pojasnila: "Približno pri tretjini je vzrok pri ženski, pri tretjini pri moškem, pri tretjini pa pri obeh. Pri okoli 10–15 odstotkih parov pa z znanimi diagnostičnimi postopki vzroka ne znamo ugotoviti." 

Mit – IVF zagotavlja nosečnost

Oploditev in vitro (IVF) je izjemno učinkovito zdravljenje neplodnosti, vendar ne zagotavlja nosečnosti. Stopnje uspešnosti IVF se razlikujejo glede na več dejavnikov, kot so starost, razlog za nezanositev in kakovost zarodkov. Čeprav lahko IVF znatno poveča možnosti zanositve, lahko nekateri pari potrebujejo več poskusov, da dosežejo uspešno nosečnost, nekaterim to ne uspe nikoli. "Uspešnost IVF je močno povezana s starostjo ženske. Giblje se nekje od 25 do 30 odstotkov na ciklus pri mladih, po 40. letu pa je uspešnost manj kot 10 odstotkov," pojasnjuje Reš. 

Dojenčki, rojeni z IVF, imajo zdravstvene in razvojne težave

Ni dokazov, da imajo dojenčki, rojeni z IVF, večjo stopnjo razvojnih težav/zaostankov ali telesnih težav, ki prispevajo k zdravstvenim težavam. Zdravstvena tveganja pri otrocih z IVF so le podobna tistim, ki so rojeni z naravno zanositvijo.

Mit – IVF je samo za ženske

IVF je tehnika, pri kateri se žensko jajčece in moška sperma zbereta in pripravita za oploditev v laboratoriju. Uporablja se tudi za zdravljenje moške neplodnosti.  ICSI-IVF se lahko uporablja na primer v primerih hude moške neplodnosti. Vključuje izbiro enega samega zdravega spermija in njegovo neposredno vbrizgavanje v žensko jajčece.

Mit – IVF pomeni dvojčke

Možnost večplodne nosečnosti je večja, zaradi prenosa več kot enega zarodka. Pri nas se praviloma prenaša en zarodek.