InSight bo pogledal pod površje Marsa

InSight, ki je iz Kalifornije poletel danes, bo podatke o vsem, kar se skriva pod površjem Marsa, zbiral predvidoma dve leti od novembra naprej. Pot do rdečega planeta traja namreč več mesecev. Lander bo praviloma na Marsu pristal 26. novembra, kar pa še zdaleč ne bo lahka naloga. Pristati namerava na območju Elysium Planitia. 

Kaj skriva pod površjem?

Približno 650 milijonov dolarjev draga odprava je zelo pomembna. Ne bo sicer neposredno prispevala k temu, da bi ljudje lahko prej odpotovali na Mars, a zato njeni cilji niso nič manj zanimivi.

Na prejšnjih odpravah so raziskovali predvsem površino Marsa, na tokratni pa si želijo znanstveniki pri Nasi pogledati tudi pod debelo rdečo odejo prahu in raziskati, kako je prišlo do različnih oblik na planetu. Zanimive so jim predvsem skalnate formacije. Tako bi lahko tudi ugotovili, kako so nastali naša Zemlja, naša Luna ali druga nebesna telesa, so sporočili iz Nase.

"Gre za prvi temeljit pregled njegovih vitalnih funkcij, odkar se je planet oblikoval pred 4,5 milijarde let," so o najnovejši odpravi na Mars zapisali pri ameriški vesoljski agenciji.

InSight znanstvenikom ponuja nove možnosti opravljanja meritev. Med drugim naj bi bilo mogoče meriti tudi tamkajšnje potrese. Medtem ko na Zemlji potrese običajno povzročajo premikanja zemeljskih plošč, pa na Marsu do njih prihaja zaradi širjenja in krčenja kamnitih mas.

Znanstveniki v času dveletne odprave pričakujejo približno sto potresov, a verjetno ne močnejših od šeste stopnje. Dodatno bodo v planet tudi vrtali luknje in merili temperaturo.

Kako je lahko Zemlja postala gostoljuben planet, Mars pa z enakimi predpostavkami živim bitjem ne omogoča življenja? Nasa želi na novi odpravi odgovoriti tudi na to vprašanje. "Za nas je InSight neke vrste znanstveni časovni stroj, s katerim lahko zbiramo podatke o zgodnjih obdobjih oblikovanja Marsa pred 4,5 milijarde let," je dejal vodja odprave Bruce Banerdt.

Prvič iz Kalifornije

InSight so danes na raketi Atlas izstrelili iz zračne baze v Vandenbergu v ameriški zvezni državi Kaliforniji, odkoder še nikoli doslej ni krenila kakšna odprava na Mars.

Običajno Nasa svoje poti v vesolje začenja iz Cape Canaverala na Floridi, saj je vrtenje Zemlje v pomoč raketam pri izstrelitvi. Ameriški mediji sicer poročajo, da je pri lokaciji vlogo odigral tudi denar, saj je morala agencija čim bolj optimizirati stroške. Pri Nasi so sicer dodali, da je raketa Atlas V-401 dovolj močna, da dobi dovolj naravne pomoči za polet do Marsa, prav tako pa je vzletišče Vandenberg Air Force Base v pet tednov dolgem obdobju, v katerem morajo izstreliti raketo, manj zasedena. Sprva je kazalo, da bi lahko vzlet prestavili zaradi vremena, a se je izkazalo, da megla za rakete ne prestavlja nobenih težav. 

Poleg vesoljskega plovila bodo tokrat prvič v Marsovo orbito poslali tudi dva manjša satelita Mars Cube One ali krajše MarCO. Za zdaj bosta služila kot poskusna tehnična objekta, pri prihodnjih odpravah na Mars pa bosta lahko na Zemljo pošiljala tudi podatke o poletu. Letela bosta neodvisno od landerja.