V večjem delu severne poloble, tudi v Sloveniji, je bilo mogoče opazovati delni Sončev mrk. Luna je pri nas zakrila okoli 36 odstotkov Sončeve ploskve. Sredina mrka je nastopila ob 12.20, začel pa se je že ob 11.18.
Pojav so pri nas med drugim spremljali zaposleni in študenti Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljeni. "Mrki v današnjem času nekega znanstvenega izziva ne predstavljajo, saj jih je mogoče za naprej in za nazaj zelo natančno napovedovati," je uvodoma dejal profesor astrofizike Tomaž Zwitter. Vendar pa je ob tem opozoril, da smo se ljudje marsikaj naučili iz preteklega beleženja sončnih mrkov. Med drugim smo z njihovim opazovanjem odkrili kemijski element helij, ki so ga - na kar nakazuje že njegovo ime - najprej našli na Soncu.
Znanstveniki so na podlagi opazovanja mrkov po Zwittrovih besedah odkrili tudi, da se Zemlja okoli svoje osi ne vrti enakomerno. Včasih se je, kot je dejal, vrtela nekoliko hitreje kot danes, zato je senca mrka padla drugam kot bi, če bi bilo vrtenje enakomerno. "Na ta način lahko rekonstruiramo, kako se Zemlja počasi ustavlja, obenem pa se zaradi tega Luna nekoliko oddaljuje od nje," je pojasnil Zwitter in dodal, da je dan zaradi tega vsako stoletje približno za tisočinko sekunde daljši.
Profesor je izpostavil tudi, da tako strokovnjaki kot laiki in amaterski ljubitelji astronomije radi pogledajo v nebo ob priložnostih, kakršna je bila današnja. "Ne gre za to, kaj natanko bomo videli, ampak gre predvsem za užitek ob samem gledanju," je še dejal. Po Zwittrovi oceni je namreč dandanes vse preveč posrednega znanja. Videti nekaj z lastnimi očmi je po njegovem mnenju povsem drugačna izkušnja, veliko bolj zanimiva in polna.
Navdušenci pojav opazovali tudi na Kongresnem trgu
Nekaj navdušencev se je, da bi si pobližje ogledalo ta neverjetni astronomski pojav, zbralo tudi na Kongresnem trgu. Tam sta javno opazovanje delnega mrka, ki se je zaključil ob 13.24, priredila Prirodoslovni muzej Slovenije in Zavod Cosmolab.
Strokovnjaki so pred dogodkom opozarjali, da je spremljanje Sončevega mrka lahko nevarno, če pri tem ne uporabljamo zaščitnih očal, saj nam neposredno gledanje v Sonce ali gledanje skozi oblake lahko poškoduje vid. Za opazovanje je zato bolje uporabiti posebno folijo, ki jo dobimo v trgovinah z astronomsko opremo, opozarjajo pri Cosmolabu.
Sončev mrk nastane, ko Luna preide med Soncem in Zemljo ter vrže svojo senco na naš planet. Do popolnega Sončevega mrka pride, ko Luna popolnoma prekrije Sonce in del Zemlje za trenutek potisne v popolno temo. A tokratni mrk, ki je na poti prečkal Evropo, severno Afriko in Bližnji vzhod, je bil le delen.
Luna je največji del Sonca, in sicer 82 odstotkov, prekrila nad Kazahstanom, vendar tudi to ni bilo dovolj za zatemnitev dnevne svetlobe. "Da bi občutili temo na nebu, da bi zaznali nekakšno hladno svetlobo, mora biti zakritega vsaj 95 odstotkov Sonca," je pojasnil astronom pariškega observatorija Florent Deleflie.
Sredina mrka je nastopila ob 12.20, ko je Luna zakrila približno 36 odstotkov Sončeve ploskve. Pri nas se je mrk sicer začel ob 11.18 in zaključil ob 13.24.
To je bil sicer 16. delni sončni mrk v tem stoletju in drugi v tem letu. Prvi se je zgodil 30. aprila, vendar je bil viden le iz manjšega dela Južne Amerike. Naslednji popolni Sončev mrk bo po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa prečkal Severno Ameriko 8. aprila 2024, iz Evrope pa bo naslednji popolni Sončev mrk viden šele v začetku septembra 2081.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.