Četudi vas čarobni svet mineralov ne zanima, imajo minerali v vašem življenju veliko večjo vlogo, kot jim jo vi pripisujete. Dr. Miha Jeršek, geolog in vodja kustodiata za geologijo v Prirodoslovnem muzeju, je zagotovo pravi sogovornik na temo mineralov in njihove priljubljenosti v Sloveniji. Na vprašanje o njihovi dragocenosti odgovarja: "Brez mineralov ni življenja. Živimo na trdni Zemljini skorji, ki je iz mineralov. V vsakem sodobnem stanovanju je na kakršen koli način predelanih vsaj sto mineralov. So nujni za prehransko verigo in so skladišče pitne vode. Če pa sprašujete po ceni, pa obstajajo vse od navadnih do takih, ki dosegajo astronomske vrednosti."  

Mineral je praviloma trdna snov z bolj ali manj stalno kemijsko sestavo, ki je nastala pri procesih v naravi, pravi Jeršek. "Bolj preprosto pa: So čudovite stvaritve narave, ki nas očarajo z obliko, lepoto in številnimi drugimi lastnostmi, med katerimi so mnoge take, ki so nam omogočale lažje preživetje in napredek civilizacije," pa se glasi njegov precej bolj poetičen odgovor na vprašanje, kaj sploh so minerali.

Danes poznamo že prek 5000 različnih mineralov, zanimanje zanje pa je med Slovenci precejšnje. Dokaz za to so zelo dobro obiskane prireditve, kjer lahko takšne predmete ljudje tudi kupijo. Ena od teh bo ta konec tedna v Cankarjevem domu. Večina se festivalov udeležuje, ker jih privlačijo njihove podobe, spet drugi, ker verjamejo, da imajo minerali zdravilno moč. So pa tako med obiskovalci kot razstavljavci tudi takšni, ki se ukvarjajo z zbirateljstvom in se lahko pohvalijo z obsežnimi zbirkami. Koliko točno je v Sloveniji zbirateljev, ni znano. "Pravzaprav natančnega števila zbirateljev niti ne vemo, saj je v Sloveniji samo eno društvo z zelo dolgo tradicijo zbirateljstva. Žal so društva zaradi drugih socialnih oblik druženja izgubila veliko članstva. Zato pa lahko prav zaradi Facebooka in podobnih oblik druženja opazujemo, kako popularno je zbiranje mineralov in fosilov," razlaga Jeršek in dodaja: "Moramo pa ločiti ljubiteljsko zbirateljstvo od tistega, bi lahko rekli, že zelo profesionalnega. Takšnih zbirateljev ni veliko, so pa izjemno predani in imajo veliko znanja tako o mineralih kot fosilih."

Med javno dostopnimi zasebnimi zbirkami ima zagotovo največjo zbirko Jože Rihtar, ki s svojo zbirko gosti v Hiši mineralov v muzeju Velenje. Prav tako je velika zasebna zbirka Viljema Podgorška, ki ima v Cirkovcah zasebni muzej Pangea. V Kranju pa ima del svoje obsežne zbirke razstavljen Vili Rakovc.

"Vsak mineral in fosil je zgodba zase in praktično nemogoče je, da bi našli dva enaka primerka. Zato je težko izpostaviti posamezne primerke. Bolj pomemben je koncept zbiranja, ali nekdo zbira samo minerale ali samo fosile ali oboje in tako naprej. Nekateri se odločijo zbirati celo en sam mineral, ampak tega v različnih oblikah," pripoveduje Jeršek.

Več tisoč znanih, a le okoli 100 zanimivih širši javnosti

"Izmed več kot pet tisoč znanih mineralov je morda res samo 100 ali 150 takih, ki so zanimivi za širši krog. Nedvomno je med najpopularnejšimi kremen in med različnimi oblikami kremena njegova vijoličasta različica ametist. Med plemenitimi kamni ima diamant svoje mesto, ampak sledijo mu smaragdi, biseri in tako naprej," pravi Jeršek in dodaja, da na priljubljenost posameznih mineralov vpliva njihov videz, predvsem barva in oblika, pa seveda razne zgodbe bodisi v povezavi z filmskimi zvezdami ali zdravilstvom.

Nekateri dosegajo milijonske vrednosti

Splošno prepričanje je, da so diamanti najdražji. "To skoraj drži, vendar res najvišje cene dosegajo rožnati oziroma rdeči diamanti, ki so jih prodali tudi po ceni skoraj 2,5 milijona ameriških dolarjev za karat. En karat pa je 0,2 grama. Ampak to ni najdražji mineral. Že višjo ceno je dosegel žadeit, ki je najplemenitejša vrsta žada. Njegova cena je bila kar tri milijone ameriških dolarjev za karat."

Minerali so lahko neobdelani ali pa delno in popolnoma obdelani. Na vprašanje, kateri so bolj zaželeni, Jeršek odgovarja: "Zelo različno. Tako kot ima vsak svojo najljubšo barvo, tako si vsak izbere svoj najljubši mineral in z njim tudi obliko. Nekateri prisegajo na povsem naravne, drugi želijo zbrušene v oblike, da so lahko del nakita."

Miha Jeršek je tudi sam zbiralec mineralov. Ima pa ta privilegij, da je zaradi zaposlitve v muzeju zbirateljstvo del njegove službe. "Spoznavam zbirke, tako javne kot zasebne, in to mi daje veliko zadovoljstvo." 

Bogato zbirko mineralov imajo tudi v Prirodoslovnem muzeju

"Nedvomno so najpomembnejši eksponati mineralov v Prirodoslovnemu muzeju Slovenije vzorci zoisita iz Svinjške planine. To so prvi primerki tega minerala, ki so bili sploh kdaj najdeni in jih je baron Sigismondo Zois poslal evropskim mineralogom, saj jih ni znal določiti in uvrstiti v svojo zbirko. Evropski mineralogi so ugotovili, da gre za nov mineral, ga najprej imenovali saualpit, leta 1805 pa so ga preimenovali v čast Zoisu zoisit. Danes je plemenita različica zoisita znana iz Tanzanije (tanzanit) in sodi med najbolj prodajane barvne kamne na svetu," opisuje Jeršek. 

Tako kot večina od nas ima tudi Jeršek svoj najljubši eksponat. "Meni najljubši je olivin z otoka Zabargad v Rdečem morju. Je izrazito zelene barve, draguljarske kakovosti in, čeprav razmeroma majhen (2,5 centimetra), je eden večjih in najbol kakovostnih na svetu." 

Ima pa tudi svoj najljubši mineral, ki ima v njegovem življenju posebno mesto. "Meni so najljubši rubini iz Severne Makedonije. Raziskoval sem jih za diplomsko delo in pri njih opisal nov optični pojav v svetu plemenitih kamnov, diasporescenco. To ti ostane za celo življenje."

V Prirodoslovnem muzeju imajo tudi nekaj kosov meteoritov. Ti imajo zelo veliko vrednost, saj so naravna vrednota in so deležni varstva. Kako je s tem pri mineralih in fosilih? "Tudi nekateri drugi minerali in precej fosilov je zavarovanih. Z njimi moramo ravnati v skladu z zakonodajo in v večini primerov je prav tako. Včasih pa nam mati narava po naravni poti uničuje minerale in fosile, tako da je zakonodaja včasih malo pretirana." 

Številne minerali zanimajo zaradi prepričanja, da imajo zdravilno moč. Kaj pa vi? "Menim, da minerali ne morejo škoditi. Če vanje verjamemo, potem so nedvomno zelo pozitivni. Lahko so orodje, sami po sebi pa ne nosijo zdravja."

Mineralfest: od razstave do delavnice brušenja mineralov in izdelave nakita

V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma bo danes in v nedeljo potekal že tradicionalni šesti Mineralfest. Tokratna rdeča nit je Sol – belo zlato, na edinstveni prodajni razstavi pa boste lahko videli in kupili minerale, fosile in nakit.

Tudi letos boste lahko sodelovali v delavnici brušenja plemenitih kamnov, ki jo pripravlja Višja strokovna šola iz Sežane. Tokrat bodo študenti in študentke pod mentorstvom Mihe Jerška brusili kamne v obliko kabošonov. To je polkrogelna oblika primerna za brušenje prosojnih in neprozornih plemenitih kamnov, pri katerih želijo poudariti barvo v volumnu svetlobe. Zlatarska šola Mengeš pa pripravlja delavnico izdelovanja nakita iz žice.

Tako vsakodneven in hkrati tako poseben

Lahko si boste ogledali tudi zanimivo razstavo, ki jo pripravlja Prirodoslovni muzej Slovenije. Kot so v vabilu zapisali organizatorji, smo ljudje s soljo povezani že mnogo tisočletij. Soustvarjala je našo zgodovino, branila interese ljudstev, omogočala napredek civilizacije in še dandanes ne moremo brez nje. Je tam, kjer si jo želimo, na primer kot začimbo v hrani. Je tam, kjer je od nekdaj, pa tega niti ne vemo. In je tam, kjer niti še ni stopila človeška noga. Sol navadno povezujemo z drobnimi bleščečimi belimi kristali, slano hrano, solinami in morjem, toda pojem soli je mnogo, mnogo širši.