Letošnja Nobelova nagrada za fiziko za odkritja o črni luknji

Letošnjo nagrado za fiziko si delijo trije nagrajenci za svoja odkritja o enem najbolj eksotičnih pojavov v vesolju, črni luknji. Roger Penrose je pokazal, da splošna teorija relativnosti vodi v nastanek črnih lukenj. Reinhard Genzel in Andrea Ghez pa sta odkrila, da neviden in izredno težek predmet upravlja orbite zvezd v središču naše galaksije. Edino trenutno znana razlaga je supermasivna črna luknja. 

Roger Penrose je pri svojem dokazu, da so črne luknje neposredna posledica splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina, uporabil iznajdljive matematične metode. Einstein sam ni verjel, da resnično obstajajo črne luknje, te super težke pošasti, ki posrkajo vse, kar vstopi vanje. Nič jim ne more uiti, niti svetloba. Januarja 1965, deset let po Einsteinovi smrti, je Roger Penrose dokazal, da črne luknje lahko resnično nastanejo, in jih podrobno opisal; v svojem srcu skrivajo črne luknje singularnost, v kateri prenehajo vsi znani naravni zakoni. Njegov prelomni članek še vedno velja za najpomembnejši prispevek k splošni teoriji relativnosti, od Einsteina naprej. 

Reinhard Genzel in Andrea Ghez vodita vsak svojo skupino astronomov, ki se od zgodnjih devetdesetih let osredotoča na regijo, imenovano Strelec A* v središču naše galaksije. Orbite najsvetlejših zvezd, ki so najbližje sredini Rimske ceste, so bile natančno preslikane. Meritve teh dveh skupin se ujemajo, saj sta obe našli izredno težek, neviden predmet, ki vleče mešanico zvezd, zaradi česar krožijo z vrtoglavo hitrostjo. V regiji, ki ni večja od našega sončnega sistema, je zbranih približno štiri milijone sončnih mas. Genzel in Ghez sta z največjimi teleskopi na svetu razvila metode za pogled skozi ogromne oblake medzvezdnega plina in prahu do središča Rimske ceste. Z raztezanjem tehnoloških omejitev, so izpopolnili nove tehnike, da bi nadomestili izkrivljanja, ki jih povzroča zemeljska atmosfera, zgradili edinstvene instrumente in se zavezali dolgoročnim raziskavam. Njihova pionirska dela so nam zagotovila najbolj prepričljive dokaze o supermasivni črni luknji v središču Rimske ceste, so sporočili s švedske akademije znanosti. 

"Odkritja letošnjih nagrajencev so odprla novo podlago pri proučevanju kompaktnih in supermasivnih predmetov. Toda ti eksotični predmeti še vedno postavljajo številna vprašanja, ki prosijo za odgovore in spodbujajo prihodnje raziskave. Ne samo vprašanja o njihovi notranji zgradbi, ampak tudi vprašanja o tem, kako preizkusiti svojo teorijo gravitacije v ekstremnih razmerah v neposredni bližini črne luknje," je povedal David Haviland, predsednik Nobelovega odbora za fiziko.