Znanost in tehnologija

Leto 2022 v vesolju: premik asteroida, poslušanje Marsa in vračanje na Luno

Washington, 31. 12. 2022 20.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Leto, ki se končuje, je bilo posebno bogato za astronome in druge vesoljske navdušence. Zvrstilo se je več misij – prvič po 50 letih smo naredili korak proti Luni, prvič v zgodovini pa poslušali peščene nevihte na Marsu. V sredini leta smo opazovali čudovite slike novega Nasinega teleskopa Jamesa Webba, z njimi pa smo bili bližje nastanku vesolja.

Fotografija teleskopa James Webb
Fotografija teleskopa James Webb FOTO: CANUS

Leto, ki je za nami, je bilo polno astronavtskih misij in znanstvenih prebojev na področju vesoljskega raziskovanja in tehnologije. Polno je bilo tudi prečudovitih fotografij, ki nam jih je na Zemljo redno dostavljal naš najbolj zmogljiv teleskop James Webb.

Na božič smo sicer obeležili prvo obletnico njegovega raziskovanja vesolja. V tem času nas je očaral s presunljivimi fotografijami daljnega in bližnjega vesolja. Prve fotografije, na katerih je v objektiv ujel 13 milijard let stare zvezde, smo prejeli 12. julija.

Namerno trčenje vesoljskega plovila v asteroid

V tem letu je Nasina ekipa izvedla izredno pomemben poskus preprečevanja apokalipse. S pomočjo vesoljskega plovila Dart je namreč preizkušala, ali bi lahko tehnologija kljubovala naravi. 

Ob trku so v vesolje poleteli delci asteroida Dimpros
Ob trku so v vesolje poleteli delci asteroida Dimpros FOTO: AP

Plovilo Dart je namerno trčilo v asteroid, nato pa opazovalo, če je trk premenil njegovo orbito. Kot so slab mesec po trku sporočili Nasini znanstveniki, je bila misija uspešna, a le, če bi Zemlji nevaren asteroid odkrili dovolj zgodaj. 

Vnovični koraki proti Luni: Artemis 1 in Danuri

Še eno pomembno prelomnico je predstavljala misija Artemis 1, s katero se je človeštvo prvič po 50 letih podalo na raziskovanje našega edinega naravnega satelita. Čeprav je Nasa pri tem ob Luno na modulu Orion poslala le testne plišaste živali, misija predstavlja pomembno točko za nadaljevanje raziskovanja Lune.

Še eno pomembno prelomnico je predstavljala misija Artemis 1, s katero se je človeštvo prvič po 50 letih podalo na raziskovanje našega edinega naravnega satelita.
Še eno pomembno prelomnico je predstavljala misija Artemis 1, s katero se je človeštvo prvič po 50 letih podalo na raziskovanje našega edinega naravnega satelita. FOTO: AP

Pri lansiranju SLS-rakete pa je imela Nasa kar nekaj težav, saj je morala vzlet zaradi tehničnih napak in neugodnega vremena večkrat prestaviti. Raketa se je nato proti Luni podala 16. novembra, po 26-dnevni misiji pa smo s pristankom v Tihi ocean uspešno obeležili konec misije.

 A Nasa ni edina vesoljska agencija, ki se je v letu 2022 podala na raziskovanje Lune, saj so na njeno površje svoje naprave poslali tudi Korejci. Njihovo plovilo Danuri se je v Lunino orbito podalo decembra, domov pa naj bi se vrnilo s koncem leta 2023.

Hrup in veter rdečega planeta

Čeprav je bila v letošnjem letu 'kraljica misij' Luna, je veliko pozornosti prejel tudi Mars. Nasa je letos praznovala četrt stoletja neprekinjenega robotskega raziskovanja rdečega planeta, ob tem pa se je poklonila celotni liniji roverjev, robotov in satelitov.

Rover vztrajnost, ki je prvi opremljen tudi z mikrofoni, redno pošilja slike rdečega planeta.
Rover vztrajnost, ki je prvi opremljen tudi z mikrofoni, redno pošilja slike rdečega planeta. FOTO: NASA - Perseverance

Na Marsu bosta v Zemljino novo leto vstopila dva roverja, Radovednost in Vztrajnost. Prvi je na planetu že od leta 2012, drugi pa je ravnokar praznoval prvo obletnico. Je pa Nasa po štirih letih decembra končala misijo InSight. Ta se je na Zemljo zadnjič javil 15. decembra, raziskovalci pa menijo, da mu je zmanjkalo baterije. 

Ovekovečena gromozanska črna luknja

Ovekovečena je bila še ena ena gromozanska črna luknja, ki kraljuje v osrčju naše galaksije. Več let so jo preučevali, maja pa je mednarodna znanstvena ekipa Event Horizon Telescope (EHT) objavila njeno prvo fotografijo, ki so jo ustvarili s pomočjo osmih sinhroniziranih teleskopov po svetu. Znana je kot Sagittarius A* (Strelec A*) oziroma Sgr A* in ima maso štirih milijonov sonc, od Zemlje pa je oddaljena 27.000 svetlobnih let. Za njeno sliko se je trudila 300-članska ekipa.

Prva fotografija črne luknje v naši galaksiji
Prva fotografija črne luknje v naši galaksiji FOTO: AP

Ko so njeno velikost znanstveniki skušali postaviti v "zemeljsko" perspektivo, so dejali, da bi bilo njeno iskanje s površja Zemlje videti približno tako, kot če bi na Luni skušali opaziti krof.  

Obiski na mednarodni vesoljski postaji

Mednarodna vesoljska postaja (ISS) – skupni projekt, ki vključuje pet vesoljskih agencij – je v orbiti od leta 1998 in je stalno naseljena od leta 2000. V njenem mikrogravitacijskem laboratoriju je bilo opravljenih več kot 3000 raziskovalnih preiskav.

Letošnjega aprila pa se je kljub njeni 'starosti' na njej pisala zgodovina. Takrat se je namreč začela prva dolgotrajna misija temnopolte ženske. Jessica Watkins se je na Zemljo vrnila oktobra, v vesolju pa je preživela 170 dni. 

Mednarodna vesoljska postaja ISS
Mednarodna vesoljska postaja ISS FOTO: Shutterstock

Vesoljska postaja je letos prestopila tudi dva pomembna mejnika za razvoj komercialne vesoljske industrije. Maja je proti ISS poletela Boeingova kapsula Starliner. Misija je predstavljala pomemben mejnik, saj bo v prihodnosti na ISS poslala več astronavtskih misij. ISS so obiskali tudi štirje zasebniki, ki so sestavljali prvo povsem civilno posadko v vesolju. 

Medtem je Kitajska nadaljevala z izgradnjo svoje vesoljske postaje Tiangong. 31. oktobra je država izstrelila tretji in zadnji modul državne vesoljske postaje. 

Pričakovanje novega leta v vesolju

Če že pišemo o novem letu in vesolju, je vredno tudi omeniti, da obstaja peščica ljudi, ki bo novo leto pričakala izven Zemljine orbite. Leta 2021 je na krovu dveh vesoljskih postaj – mednarodne in kitajske Tiangong - novo leto pričakalo rekordnih deset astronavtov. 

V prvih letih vesoljskega programa so bili dopusti, preživeti v vesolju, razmeroma redki dogodki, a s tem, ko so misije postajale daljše in pogostejše, so pogostejše postale tudi počitnice v vesolju. V zadnjih 22 letih so počitnice, preživete na Mednarodni vesoljski postaji, postale vsakoletni, morda celo povsem rutinski dogodek.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Watcherman
01. 01. 2023 11.03
+1
Resnično,zanimivo in zelo čudovito.
kapetan
31. 12. 2022 21.40
-2
Samo dve reči sta neskončni. Vrsolje in človeška neumnost....
Betuul
31. 12. 2022 20.41
-6
To vse🔭vidjo🌎tam!so bližje nebesim! Mi kle nad našo gmajno še zvezde ne vidmo!? Slišmo samo pokajne ! Pa🚑rešilne
Zmaga Ukrajini.......
31. 12. 2022 20.31
+7
Ohhh,... kako lepa Webbova fotka... 💜💜💜 Ampak tudi Hubble ni bil od muh.