Čeprav se pri turbulenci zdi, da gre za premike velikih razdalj, se letalo v resnici spusti le za nekaj metrov. Občutek hitrega in globokega padca se pojavi zaradi hitrosti premikanja in visoke dovzetnosti za spremembe v višinski razliki. Pri najhujših turbulencah se letalo premakne za največ 30 metrov.
"Imamo lestvico za merjenje intenzitete," je povedal znanstvenik centra za preučevanje atmosfere na Univerzi v Readingu v Veliki Britaniji Paul Williams. Deli se na tri stopnje: šibko, srednjo in močno. Pri šibki čutimo le manjše tresljaje, pri srednji po kabini že premetava ročno prtljago, pri močni turbulenci pa so sile v letalu močnejše od gravitacije. Če potniki niso pripeti, jih tresenje lahko vrže s stola in premetava po celotni kabini. V tem primeru pride do resnih poškodb, marsikdo si je že zlomil kost. Kar 80 odstotkov poškodb prejme osebje, ki pri šibkem tresenju lahko ostane na nogah.
"Zgodilo se je že, da je stevardeso večkrat vrglo v zrak in nato v strop, seveda je prišlo do zlomov. Tudi potniki so se že huje poškodovali, ostali brez palcev na nogah, izgubili zmožnost za delo ali pa utrpeli več let trajajoče poškodbe," je povedala stevardesa Sara Nelson, ki že 26 let leti z ameriško družbo United flight.
Turbulenca do leta 2050 bolj močna in enkrat daljša?
Znanstveniki spremljajo tudi, kako pogosti so tipi turbulenc. Na leto približno 65.000 letal zajame srednje močna turbulenca, močna pa približno 5500. A številke bi se lahko po njihovih napovedih še povišale.
Williams verjame, da je tresenje letala povezano s podnebnimi spremembami. Povezavo med slednjima je začel preučevati že leta 2013. "Naše simulacije so predvidele, da se bo močna turbulenca v prihodnjih desetletjih podvojila ali pa celo potrojila," je povedal. Njihove simulacijske napovedi so kasneje potrdile tudi praktične ugotovitve. "Med opazovanjem smo odkrili posebno vrsto turbulence, ki ni povezana s kakršnimi koli vidnimi vremenskimi pojavi, vetrom ali oblaki," je dejal. Ta tip tresenja letalo zajeme nenadoma in je zelo intenzivno. Williams meni, da bo vse bolj pogost, predvsem na bolj prometnih zračnih poteh. Stevardesa Nelson pa meni, da je večja pojavnost že vidna.
Po podatkih ameriške agencije za varnost v prometu je med leti 2009 in 2018 novoodkrita turbulenca zajela približno 28 odstotkov vseh letov.
Vendar pa povečanje turbulentnih dogodkov ne pomeni, da bo letenje manj varno, opozarja Britanec. Letala so namreč močnejša, kot kakršna koli turbulenca. Se bo pa po njegovih napovedih podaljšal tudi čas tresenja. Če na čezoceanskem letu lahko trenutno pričakujemo 10-minutno turbulenco, se bomo do leta 2050 na tem istem letu tresli od 20 do 30 minut, opozarja.
"Vendar pa letala ne bodo kar začela padati z neba," je pomiril.
Poziv k novim pravilom
Zaradi poškodb, do katerih lahko pride v zraku, je ameriška agencija za varnost prometa že večkrat pozvala k zaostritvi pravil, predvsem glede varnostnega pasu. Prav tako si agencija želi širšega zbiranja podatkov o incidentih, povezanih s turbulenco.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.