Lažne navedbe: 'Zaradi Sončnih neviht nas čaka kolaps svetovnega spleta'

Sonce se že nekaj časa prebuja, kar sicer na Zemlji lahko povzroči nekaj nevšečnosti. Elektromagnetne nevihte namreč vplivajo tudi na elektromagnetno polje našega planeta, v času povečane sončne aktivnosti se lahko tako pojavijo različne težave, vse od zapletov z električnim omrežjem in mobilno telefonijo do problemov s signalom GPS. A vendar nevihte na Soncu nikakor ne pomenijo, da bomo prebivalci planeta izgubili dostop do svetovnega spleta.

Take navedbe so se namreč v zadnjem tednu začele pojavljati na vse več družbenih omrežjih, znanstveniki pa mirijo, da gre za lažna opozorila. Skrbi je sicer povzročila tudi znanstvena študija iz leta 2021, na katero so po slabih dveh letih vnovič spomnili uporabniki družbenih omrežij. A ta ni bila nikoli recenzirana, niti ni bila nikoli objavljena v nobeni ugledni strokovni znanstveni reviji. 

Z objavo na spletu so se začela pretiravanja: 'Čaka nas internetna apokalipsa'

Seveda pa so trditve, kljub temu, da so nepreverjene, s pojavom na svetovnem spletu dobile nov zagon. Začela so se tudi pretiravanja. In lažne navedbe. Med prvimi je ta, da je v tem tednu ameriška vesoljska agencija Nasa izdala opozorilo pred 'internetnim kolapsom', ki ga bo povzročila Sončna nevihta leta 2024.

A Nasa tega ni storila. Za ustvarjanje panike so uporabniki družbenih omrežij le nekoliko 'predelali' Nasin članek izpred nekaj mesecev, kjer agencija razlaga, da bi si lahko pri odkrivanju Sončevih neviht pomagala z uporabo umetne inteligence. 

Besedno zvezo 'internetni kolaps' pa so uporabniki našli v že omenjenem raziskovalnem članku iz leta 2021. Avtorica Sangeetha Abdu Jyothi se je sicer za uporabo besedne zveze že opravičila. "Moj prispevek je dobil preveč pozornosti," je tudi dejala.

Spletne strahove podpihuje še ena raziskava, ki je bila objavljena v začetku letošnjega leta. V njej avtorji dokazujejo, da bo Sonce leta 2024 doseglo vrhunec svoje aktivnosti. Znanstveniki zato predvidevajo, da se bodo leto za tem pojavile velike Sončeve nevihte, a dokazov za potrditev njihovih domnev nimajo. "Potrebnih je več študij s katerimi bi lahko potrdili ta predvidevanja," je povedal soavtor raziskave Vishal Upendran. A tudi ko bi jih ni jasno, kakšen učinek bi lahko imela zelo močna Sončna nevihta.

Druga pretirana trditev, ki se te dni pojavlja na družbenih omrežjih je, da bo Sončna nevihta leta 2025 uničila naš planet. Tudi to trditev je Upendran zavrgel, rekoč, da je napovedovanje moči Sončnih neviht nemogoče.  "Ko se Sonce približuje vrhuncu magnetne aktivnosti, postanejo strukture na njegovi površini vse bolj zapletene. Zato je napovedovanje težko," je razložil.

Neuravnoteženo središče osončja obrne severni in južni pol

Kako pa nastanejo Sončne nevihte? Osrednja zvezda našega Osončja je sestavljena iz plazme, ki je v stalnem gibanju. Delci se iz 15 milijonov stopinj Celzija vročega centra zvezde premikajo proti zunanjemu delu, ki se neprestano ohlaja. S tem gibanjem, konvekcijo, Sonce na polih ustvarja močno magnetno polje. Nekoliko šibkejša magnetna polja se ustvarijo tudi na drugih delih površine. Vsakih 11 let pa se ravnovesje tega gibanja nekoliko poruši, z njim pa tudi magnetna polja. In zgodi se obrat dveh polov – južni postane severni, severni pa južni, je razložil britanski profesor astrofizike Mathew Owens.

Med obračanjem sončnih polov in v času neviht na njegovi površini lahko namreč pride do eksplozij energije, ki v vesolje ponesejo več sončnih delcev. Njihova energija pa lahko vpliva na ionosfero, eno izmed območij naše atmosfere. Zemljina ionosfera se nahaja na višini med 50 in 600 kilometrov nad Zemljinim površjem.