'Krompirjeve pritlikavke' Saturnu podelile naziv planeta z največ lunami

Jupiter je največji planet našega Osončja, ki s svojo gravitacijsko silo ne le oblikuje naš sončni sistem, ampak ga varuje tudi pred asteroidi. In le še kratek čas naj bi mu pripadal tudi naziv planeta, ki se ponaša z največjim številom naravnih satelitov – 95.

Kot kažejo nova opazovanja njegovega soseda Saturna, naj bi ga ta v številu lun krepko prekašal. V okolici planeta s prstani so namreč astronomi našteli kar 62 novih lun. Skupno število se bo tako s 83 povzpelo na 145. 

Novo odkritje več deset naravnih satelitov mora sedaj potrditi še Mednarodna astronomska zveza, s tem pa se bo moral Jupiter od veličastnega naziva posloviti, poroča New York Times.

"Oba imata veliko, veliko lun," ob tem poudarja ameriški astronom Scott Sheppard. "A Saturn očitno bistveno več." Vzroka za tako veliko število satelitov sicer raziskovalci vesolja še niso našli, je dodal član Inštituta za znanost v Washingtonu.

Lune drugače od 'navadnih' – krompirji, spužve in pritlikavke

So pa v času opazovanja odkrili, da je veliko število novoodkritih 62 satelitov nekoliko nenavadnih. Večina lun, tudi naša, na nočnem nebu od sebe odbija Sončevo svetlobo. No, Saturnove spremljevalke tega ne počno. Hkrati so tudi zelo nenavadnih oblik – spominjajo na "pritlikave krompirje" in spužve.

Velike so od enega do tri kilometre, od površja šestega planeta našega Osončja pa oddaljene tudi več kot 45 milijonov kilometrov. Za primerjavo – Luna je od Zemljinega površja oddaljena 384.400 kilometrov. Večje in že poznane Saturnove lune prav tako krožijo bližje planetu. Druga največja Saturnova luna Titan je od površja planeta oddaljen približno milijon kilometrov. 

Majhne 'krompirjeve pritlikavke' pa kljub oddaljenosti od svojega planeta niso same. Kot so namreč ugotovili astronomi, se okoli svojega plinastega velikana gibljejo v skupinah. Raziskovalci ocenjujejo, da bi zato lahko nastale ob razpadu večjih lun, ki so nekoč krožile okoli Saturna. Posebnost večine novoodkritih lun pa je tudi ta, da krožijo retrogradno, torej v nasprotni smeri od ostalih.

Zaradi vseh posebnosti  so zelo pomembne za razumevanje nekaterih vprašanj Sončnega sistema, poudarja znanstvenica Nasinega laboratorija Bonnie Buratti. "So prstni odtisi dogodkov, ki so se zgodili v zgodnjem Sončnem sistemu," dodaja. Obenem izpostavlja, da novoodkriti sateliti osvetljujejo tudi vprašanje, kaj sploh je luna. Po uveljavljeni definiciji namreč luna predstavlja vesoljsko telo, ki kroži okoli planeta. Velikost satelita pa za zdaj ni pomembna.

Kako pa znanstveniki potrdijo, da gre res za luno in ne le mimobežeči asteroid? Kot razlaga Mike Alexandersen, ki pri Mednarodni astronomski zvezi potrjuje, ali gre pri novoodkritem vesoljskem telesu res za luno ali ne, je treba predmet opazovati dalj časa. 62 novo opaženih satelitov so astronomi s teleskopi v Čilu, Franciji in Kanadi opazovali in naštevali vse od leta 2019. 

Več podatkov o satelitih sicer za zdaj nimajo, še poudarja Alexandersen, saj da je zaradi njihove pritlikavosti težko izvedeti kar koli novega. Poudarja pa, da gre vseeno za zanimivo in posebno vrsto objektov, ki se že potrjeno razlikujejo od drugih podobno velikih teles, kot so asteroidi in kometi. 

Okoli zadnjih štirih planetov še tisoče neodkritih lun

Čeprav Mednarodna astronomska zveza števila lun še ni uradno naznanila, astronomi verjamejo, da se bo podatek o številu tako Saturnovih kot Jupitrovih lun čez leta še velikokrat spremenil. Ocenjujejo namreč, da se v okolici obeh velikanov nahaja na tisoče še neodkritih satelitov. Kljub potencialno velikemu številu krompirjastih in spužvastih ledeno-kamnitih vesoljskih predmetov v bližini obeh planetov pa obstaja le majhna možnost, da bi Jupiter še kdaj  prevzel naziv planeta z največ lunami. 

"Tudi v okolici Urana in Neptuna bi bilo lahko veliko takih nepravilnih lun, a jih je zaradi oblike in oddaljenosti od Sonca težko odkriti," ob tem tudi izpostavlja nemški raziskovalec vesolja Tilmann Denk, ki je prav tako sodeloval pri odkrivanju novih lun.