Veliko vznemirjenje in adrenalin, pa tudi finančni zlom in depresija

Kriptovalute so v zadnjih nekaj letih hitro pridobile ogromno pozornosti tudi v širši populaciji. Danes jih priznavajo celo nekatere banke, trg pa se zaradi zaščite uporabnikov vedno hitreje tudi regulira. "Živimo v času družbenih omrežij in predvsem neodvisnih in neformalnih virtualnih skupnosti. Informacije se hitro širijo," pravijo na centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.

29-letni Jure je eden tistih, ki so se s kriptovalutami začeli ukvarjati zaradi želje po hitrem zaslužku. Z njimi se je seznanil že leta 2013, ko so bile za večino še nepoznane, v trgovanje pa se je poglobil leta 2018. "Potem pa začneš malo raziskovati, v kaj točno si vložil denar, in vidiš, kaj kriptovalute sploh so in zakaj so uporabne," je pojasnil. Meni, da kriptovalute predstavljajo kar nekaj inovacije, a misli, da je večina kriptovalut – in ni jih malo – nepotrebna in da bodo po vsej verjetnosti tudi propade. Odkar je začel vlagati, je svoj vložek povečal za 350 odstotkov, "kar v svetu kriptovalut verjetno ni nič posebnega," je dejal. 

Jure sledi ideji, da bodo kriptovalute ohranjale vrednost denarja. "V primerjavi z delnicami, nepremičninami in kovinami je zaščita pred inflacijo boljša. Mislim, da to funkcijo trenutno opravlja celo bolje kot zlato," je dodal. Večinoma vlaga prav v bitcoin (BTC), a ima tudi nekaj ostalih večjih kriptovalut, kot so ethereum (ETH), litecoin, cardano, chainlink itd. "Te imam bolj za dnevno trgovanje in niso dolgoročna investicija," je dejal in pripomnil, da ga bolj kot tehnologija blockchain zanimata investiranje in trgovanje. "Glede na to, da so kriptovalute še precej nova stvar, je možno z njimi veliko zaslužiti," je dodal.

28-letni Danijel, ki primarno vlaga v BTC, ETH in smartlands (SLT), se je po drugi strani s kriptovalutami začel ukvarjati prav zaradi tehnologije, ki se skriva za njimi. "Zaradi njihovega potenciala za posodobitev oziroma evolucijo trenutnega centraliziranega finančnega sistema," je dejal in dodal, da v njih vidi tudi možnost izmenjave dobrin med posamezniki brez posrednikov oziroma bank, tako kot se je trgovalo pred tisoč leti.

Kriptovalute so produkt tehnologije veriženja blokov, ki malemu vlagatelju omogočajo, da je zraven ob samem začetku neke ideje, ta pa lahko kot inovacija, ki zelo uspešno rešuje določen problem digitalizacije družbe, in ob podpori skupnosti, ki jo zgradi, uspe do te mere, da omogoči finančno neodvisnost posamezniku, ki v tradicionalnih finančnih okoljih priložnosti za sodelovanje v tako zgodnji fazi razvoja sploh ne bi imel, pojasnjujejo na Logoutu.

Podobno kot smo internet vzeli za svojega, nato pa je spremenil podobo sveta in odnosov v družbi, je tudi tehnologija veriženja blokov v osnovi decentralizirana in – vsaj pri bitcoinu – tudi brez lastništva oz. je v lasti vseh, ki omrežje sestavljajo, dodajajo.

Podobno razlaga tudi Danijel, ki bitcoin med drugim občuduje zato, ker se v vsem tem času njegove mreže ni dalo "shekati". "Za razliko od nekaterih drugih kriptovalut," je dejal in pripomnil, da je prav zato še danes med najvarnejšimi valutami. Podobno kot Jure tudi Danijel meni, da bi bitcoin lahko, čeprav je svoje delovanje začel po principu digitalne valute, postal neke vrste digitalno zlato, tako da ne bi bil namenjen vsakodnevnem trgovanju. 

Povsem navdušen pa je Danijel tudi nad tehnologijo ethereum (ETH), saj lahko programerji poleg trgovanja ustvarjajo tudi povsem nove dAppse (decentralizirane aplikacije) na samem ETH-ju. "Omogoča tudi t. i. pametne pogodbe, ki med drugim omogočajo avtomatski digitalni podpis pogodb, kar naj bi olajšalo trgovanje, nakupe, sklepanje pogodb itd. Lahko bi povedal še veliko več, a nimava dovolj časa," je še dejal. 

Visoki donosi so zelo mamljivi, a prinašajo tudi izredno velika tveganja

"Ko govorimo o trendu in navdušenju množic, je pri kriptovalutah glavna motivacija žal še vedno špekulacija o rasti in hitrih zaslužkih. Resničnega razumevanja tehnologije, tudi zaradi dokaj specifičnih in tehničnih podrobnosti, še ni. Marsikdo si najverjetneje niti ne predstavlja, kako je v resnici videti bitcoin," pravijo na Logoutu in dodajajo, da so visoki donosi za nepoučene zelo mamljivi, a poudarjajo, da prinašajo tudi izredno velika tveganja. 

Splošno znano je, da je vrednost večine manj znanih kriptovalut v korelaciji z gibanjem tečaja bitcoina, ki  utegne imeti tudi velike popravke in velika nihanja tečaja. Tudi do 80 odstotkov, pravijo na Logoutu. "To lahko nepoučenim in predvsem neodgovornim vlagateljem ob izgubah povzroči hude finančne in psihične stiske," pravijo in dodajajo, da že imajo prve uporabnike, ki jim nudijo psihološko pomoč. 

Jure večino informacij črpa z YouTuba, a kot pravi, je treba paziti, komu slediš. "Poslušam le tiste, ki se res spoznajo na kriptovalute, ki so se v preteklosti dokazali z dobrimi odločitvami in so uspešni dolgoletni investitorji," je pojasnil in dodal, da vsake toliko rad prebere kakšno knjigo o investiranju. Priporoča avtorje, kot sta Nassim Taleb in Robert Kiyosaki, vsem, ki jih zanimajo kriptovalute, pa priporoča knjigo The Bitcoin Standard Saifedeana Ammousa. "Pravijo, da je pri investiranju v delnice pomemben 'time in the market', pri kriptovalutah pa bolj 'timing the market' –zaradi izrazite volatilnosti. In zato je še kako pomembno, kdaj vložimo," je še dejal.

Danijel informacije primarno izbrska na spletu, pri tem pa se izogiba "clickbait" člankom in standardnim Googlovim rezultatom. "Izogibam se tudi zloglasnim youtuberjem, ki vse prepričujejo, da bo kriptovaluta X dosegla vrednost Y tega in tega datuma," je pripomnil in poudaril, da je, če si v kriptovalutah, najpomembnejše, da se držiš pravila DYOR (Do Your Own Research), da torej zadevo raziščeš sam. 

"Dnevno se od nič hudega slutečih žrtev v denarnice goljufov pretakajo milijoni evrov"

Ker se mnogi na kriptovalute ne spoznajo, spremljajo različne spletne "strokovnjake" in svetovalce, a nemalokrat se zgodi, da nasveti niso tako nedolžni, v ozadju pa so drugi interesi. Na Logoutu poudarjajo, da je treba res dobro preveriti kredibilnost avtorjev različnih prispevkov. "Tam, kjer je denar, so tudi interesi goljufov, ki prežijo na žrtve," pravijo. 

"Dnevno se od nič hudega slutečih žrtev v denarnice goljufov pretakajo milijoni evrov," pravijo in dodajajo, da so slednji pri svojih pristopih zelo kreativni in prepričljivi. Zelo pomembno je, da nikomur ne zaupamo ključev in skrivnih gesel do svojih denarnic. Čeprav je večina o tem že dobro obveščena, se še vedno lahko zgodi, da kdo nasede kakšnemu banalnemu triku.

Tudi Jure je v zadnjih treh letih, odkar vlaga, naletel na kar nekaj goljufov, a na srečo je prevare prepoznal, še preden so ga ukanili. "Kriptovalute so raj za goljufe," je dejal. "Opažam, da se dogaja veliko lažnih akcij, ko ti nekdo obljubi, da ti bo, če mu pošlješ svoje kriptovalute, nazaj poslal dvojno vrednost," je dejal in pojasnil, da obstajajo tudi kriptovalute, ki delujejo po principu piramidnega sistema. "Najbolj znana piramida do zdaj je BitConnect," je pripomnil. 

"Veliko goljufov je na spletu," je prepričan tudi Danijel, ki priporoča shranjevanje osebnih ključev in gesel. "Za vstop v kriptovalute predlagam popolnoma nove račune in gesla ter čim manj uporabe starih," je dejal.

Kot poudarjajo na Logoutu, so predvsem mladi tvegana in ranljiva skupina, saj imajo"nedozorel občutek za kontrolo impulzov in slabšo kontrolo čustev, bolj so nagnjeni k tveganemu vedenju, so bolj naivni in v obdobju raziskovanja, zaradi pomanjkanja izkušenj jih lahko navdaja pretiran optimizem, iščejo takojšen uspeh, nevarna pa je tudi slaba finančna pismenost". 

"Mehanizem je podoben kot pri igrah na srečo"

Najhujša stopnja posledic velikih izgub so lahko hude čustvene stiske, ki vodijo v samomorilne misli, pravijo strokovnjaki iz Logouta. "Na izgubo se posameznik lahko pripravi samo z znanjem in zavedanjem, da lahko vse, kar vloži, tudi izgubi, in v skladu s tem tudi deluje," pravijo. Taki posamezniki vlagajo previdno in so potrpežljivi in stabilni tudi takrat, ko tečaji padajo. 

V to kategorijo vlagateljev spadata tudi Jure in Danijel, ki dobro razumeta, koliko sta zmožna tvegati in koliko izgubiti. "Ves investiran denar je denar, ki si ga lahko privoščim izgubiti," pravi Jure, ki vlaga tedensko ali mesečno, ko so cene nizke, in prodaja, ko so visoke. "To je sicer preprosto reči, a je v praksi zelo težko izvedljivo," je dejal.  

Na drugi strani pa čustveno nestabilni posamezniki, ki dnevno trgujejo in ne razumejo delovanja tovrstnih finančnih inštrumentov, relativno hitro zaidejo v težave. Mehanizem je podoben kot pri igrah na srečo. "Naš center za nagrajevanje v možganih je nenehno stimuliran ob pričakovanju nagrade. V našem primeru je to pozitivna rast tečajev košarice izbranih kriptovalut," pojasnjujejo na Logoutu.

Vlagatelji in trgovci lahko trgujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Možgani trgovcev tako ves čas pričakujejo nagrado in postopoma se toleranca na dopamin, ki se ob tem sprošča, zvišuje. Posledično posameznik tvega in vlaga še več. Pogosto tudi zato, da bo izravnal izgubo, ki jo je že pridelal. Lahko se razvije nova oblika nekemijske zasvojenosti – zasvojenost s trgovanjem s kripotvalutami, so razložili na Logoutu.

"Mislim, da kriptovalute zaradi možnosti velikega zaslužka pritegnejo hazarderje," pravi Jure, ki je prepričan, da lahko nekatere posameznike kriptovalute zasvojijo tako kot stave ali igralnice. "Meni za to ni treba skrbeti, saj nimam želje obogateti čez noč. Imam dolgoročnejšo strategijo, saj se želim s tem ukvarjati vse življenje. Je pa res, da tudi sam včasih težko zadržim emocije, ko cene močno rastejo ali padajo," je dejal. 

Tveganje za razvoj zasvojenosti je večje pri dnevnih trgovcih (day traders), medtem ko dolgoročni vlagatelji pogosto bolje prenašajo nihanje trgov in se ne odzivajo tako hitro, četudi gre za tvegane naložbe. 

"Trgovanje je lahko tudi zelo zasvajajoče," je prepričan tudi Danijel, ki priporoča disciplino in odsvetuje vsakodnevno spremljanje rasti in padcev cen. "Ko posadiš seme, ga tudi ne gledaš vsako uro ali pa vsak dan, preden zraste v drevo. Posadil si ga kot dolgoročno investicijo – in isto je s kriptovalutami," je prepričan. "Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu," je pripomnil.

"Ali se zavedam, da lahko izgubim ves svoj vložek? Da," pravi Danijel, a dodaja, da se mu zdi tehnologija dovolj prepričljiva, da je pripravljen tvegati. "Možnost za propad obstaja. Ampak to je tveganje investiranja v nekaj novega, ljudem neznanega. Kaj pa, če nam ta tehnologija spremeni življenje, transformira finančni sistem trgovanja in nam omogoči tisočero novih možnosti, na katere sploh še nismo pomislili? Pouči se in se sam odloči, jaz sem se že," je dodal. 

Veliko vznemirjenje, adrenalin in ugodje, pa tudi finančni zlom, depresija in samomorilnost

"Za kompulzivne trgovce s kriptovalutami sta značilni globoka duševna vpletenost in preokupacija," pojasnjujejo na Logoutu in razlagajo, da igralci trgujejo zaradi velikega vznemirjenja, adrenalina in ugodja, ki se sproža ob pričakovanju rasti vrednosti portfelja. "Pogosto pa trpijo tudi zaradi velikih osebnih stisk, ki se s kompulzivnim igranjem le poglabljajo in lahko privedejo tudi do skrajnih situacij, kot so finančni zlom, depresija in samomorilnost," dodajajo.

Pogosto posameznike nad vlaganjem v kriptovalute navdušijo pozitivne izkušnje znancev. A kot opozarjajo pri Logoutu, se pogosto zgodi, da tovrstne pozitivne informacije pridejo ravno v trenutku, ko je trg že 'pregret' in zrel za popravek, kar pomeni, da obstaja verjetnost, da bo novi vlagatelj doživel razočaranje. Na Logoutu zato tudi odsvetujejo, da se vlagatelji in trgovci postavljajo v vlogo finančnih svetovalcev. 

Pojasnili so še, da strah pred izgubo ni motivator neke aktivnosti, zato se pogosto ne pojavi na samem začetku trgovanja. Takrat so prisotna predvsem prijetna čustva, kot so optimizem, vznesenost in vznemirjenost. Posamezniki, ki jih je zelo strah izgube, po navadi sploh ne pričnejo trgovati. Strah pred izgubo se sicer na neki točki pojavi pri vseh, vendar kasneje, ko kriptotrgi začno padati, še pojasnjujejo.

Novi vlagatelji: razpršite tveganja, vlagajte na daljši rok in investirajte le toliko, kolikor ste pripravljeni izgubiti

Kar nekaj nasvetov ste lahko zasledili že med branjem članka, tu pa je zbranih še nekaj dodatnih. 

Jure novim vlagateljem svetuje, naj več kot 5 odstotkov denarja za vlaganje ne vlagajo v kriptovalute, dokler ne pridobijo večletnih izkušenj s trgom. "To pa še zlasti velja takrat, ko gre za večje količine denarja," je dodal. 

"Pozanimaj se, ne vlagaj v projekt samo zato, ker ti je to rekel prijatelj ali kdor koli drug," svetuje Danijel in še enkrat poudarja, da je pametno investirati le denar, ki si ga pripravljen izgubiti. "Ne jemlji posojil in ne prodajaj lastnine zato, da bi lahko več vložil," pravi. "Ustvari popolnoma nov e-mail in nova gesla za te stvari. Shranjuj osebne ključe in kode za obnovitev računov, če bi slučajno pozabil geslo. Ne deli jih z nikomer," je še dodal.

Nekaj nasvetov za nove vlagatelje so pripravili tudi na Logoutu. Med drugim naj se posamezniki ustrezno podučijo o delovanju kriptoproduktov, njihova motivacija pa naj ne bo le želja po zaslužku. "Razpršite tveganja (del prihrankov v stabilnih kriptokovancih, tokeniziranih delnicah, morda celo v NFT-jih), s strategijo HODL ustvarjajte tudi pasivni vir prihodkov na platformah decentraliziranih financ, imejte del svojega imetja tudi v tradicionalnih delnicah kriptodružb oz. družb, ki vlagajo v kriptoekosistem in kotirajo na borzi. Vlagajte na daljši rok, izogibajte se dnevnemu trgovanju in trgovanju z vzvodi, ker tega denarja v resnici nimate," svetujejo. 

"V primeru rasti unovčite vsaj del dobička oz. kolikor ste vložili na samem začetku. Ne trgujte s čustvi in ne nasedajte vplivu tako imenovanih pump&dump shem. Ne dovolite, da stanje vašega portfelja vpliva na vaš vsakdan in čustva. Poskrbite za res dobro zaščito svojih digitalnih denarnic," so še dodali.