Koraki do trenutka, ko je Apple 'spregovoril' slovensko

Kot rečeno, uvajanje slovenščine na Applove naprave ima dolgo zgodovino, ki je bila še posebej pestra v zadnjih dveh letih. 

Že leta 2018 je na neuporabo slovenščine opozorila komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Nekoliko pozneje pa so se kritike začele stopnjevati. 

"Nedopustno je, da uporabniki iPhona v meniju telefona ne morejo izbrati maternega jezika." Tako je marca 2022 opozarjal sindikat Glosa ter vlado, ministrstva in medijsko krajino pozval, naj si začne prizadevati za dosledno uporabo slovenščine v javnih napisih in elektronskih napravah. Ocenili so, da je "sramotno in poniževalno", da tehnološki velikan Apple ne dovoljuje izbora slovenščine v iPhonu in drugih izdelkih, ki so dostopni na slovenskem trgu, omogoča pa izbiro slovaščine, hrvaščine in drugih jezikov.

Še v istem mesecu je nato takratni minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič med obiskom Appla z vodstvom podjetja spregovoril o prioritetnem prevodu Applovih storitev v slovenščino. 

To je bilo sicer obdobje, ko so bili na udaru tudi inšpektorji, ker da ne zaščitijo slovenščine. Še posebej, da ne ukrepajo proti multinacionalki, kot je Apple, ki pa seveda ni bil edino podjetje, ki se ni zmenilo za določilo zakona o javni rabi slovenščine, ki je že takrat določal, da morata biti v napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis. Problem? Interpretacija zakona, ugotavljanje, kaj je javna raba. In tako je inšpektorat ugotovil, da ne more ukrepati. 

Potem so prišle volitve, izkazalo se je, da je Robert Golob tisti, ki bo sestavil vlado, Asta Vrečko iz vrst Levice pa bo vodila resor za kulturo. 

Zapuščina, ki jo je prevzemala, je bila precej kaotična, težav na področju kulture in jeze med deležniki ni manjkalo. Se je pa že takoj pojavilo vprašanje, kaj bo storila na področju rabe slovenščine. Takole je junija 2022 ocenil eden od javnomnenjskih komentatorjev, povzeli pa so ga pri STA: "Se bo nova ministrica na primer angažirala pri tem, da bodo Apple in druge globalne korporacije v Sloveniji lahko prodajale naprave le, če bodo v njih uporabniški vmesniki tudi v slovenščini (in bo to zmogel uveljaviti tudi inšpektorat za kulturo in medije)?"

Izkazalo se je, da ministrica in vlada na tem področju dejansko mislita resno. Oktobra istega leta so nato na ministrstvu za kulturo imenovali medresorsko delovno skupino, "ki bo zadolžena za pripravo novele zakona o javni rabi slovenščine".

Kot so takrat pojasnili, "strokovna in laična javnost že več let opozarjata na zastarelo in v nekaterih primerih pomanjkljivo zakonodajo, zaradi katere nekateri izdelki in storitve niso dostopni v slovenskem jeziku". Med drugim nekatere pretočne medijske storitve, tehnološko podjetje Apple, ki nima uporabniškega vmesnika v slovenskem jeziku, ter nekatere avtomobilske blagovne znamke, ki voznikom ne omogočajo izbire slovenščine v avtih, ki so naprodaj na slovenskem trgu.

Takrat so pojasnili, da rešitev morda ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled, saj da na prvi pogled podobno težavo obravnavajo različni zakoni in evropske direktive. Pa da država nima pravne pristojnosti, da bi ukrepala zoper tuje medijske ponudnike in jim naložila obvezni prevod podnapisov ali sinhronizacije vsebin. In da je slovenska zakonodaja v nekaterih primerih zastarela.

Cilj je bil tako pregledati trenutno zakonodajo in predlagati spremembe, da bi učinkoviteje uveljavljali slovensko jezikovno politiko tudi na novih tehnoloških platformah. 

Decembra 2022 se je nato na to temo oglasila evropska poslanka iz vrst Svobode Irena Joveva, ki je v pismu izvršnemu direktorju podjetja Apple Timu Cooku pozvala k spremembi pristopa do enotnega digitalnega evropskega trga in k uporabi slovenskega jezika na njihovih napravah in operacijskih sistemih. Podjetje bi spoštovanje do slovenščine lahko razširilo na vse storitve, vsebine in naprave, je poudarila.

Opozorila je, da vse akterje, tudi podjetje Apple, k uporabi slovenskega jezika v Sloveniji zavezuje 20. člen zakona o javni rabi slovenščine, ki pravi, da mora "v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis". In da je na kršenje zakonodaje glede slovenskega jezika večkrat opozorila tudi najvišja slovenska znanstvena in umetnostna ustanova, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Izpostavila je, da naprave in operacijske sisteme podjetja Apple uporabljajo vse generacije slovenske družbe, ki so tako prikrajšane za celotno uporabniško izkušnjo ter diskriminirane zaradi nezmožnosti uporabe v maternem jeziku.

Februarja 2023 je nato o tematiki razpravljal odbor DZ za kulturo. Takrat je pod okriljem ministrstva za kulturo že nastajala novela zakona o javni rabi slovenščine

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU Kozma Ahačič je takrat menil, da je zakon o javni rabi slovenščine treba prilagoditi digitalni dobi, a tega se jezikoslovci do neke mere bojijo zaradi "kratkoročnih in ozkogledih interesov nekaterih v gospodarstvu in šolstvu". Opozoril je sicer, da lahko dokaj majhni današnji problemi čez nekaj let postanejo veliki, pri čemer je omenil razlikovanje med strojnim in človeškim prevodom. Inšpektorica na Inšpektoratu za kulturo in medije Sonja Trančar pa je izpostavila, da bi zakonodaja morala biti spremenjena tako, da bi omogočala pravno podlago za ukrepanje.

Junija lani je nato Ministrstvo za kulturo v javno razpravo dalo novelo zakona o javni rabi slovenščine. Kot so takrat izpostavili, ta vsebuje definicijo javne rabe slovenščine in jasno opredeljuje pristojnost inšpektoratov za nadzor nad določbami posameznih členov. "Zakon je dopolnjen z določbami, ki pokrivajo nove vsebine v družbi in na trgu na jezikovnem področju in so usklajene z evropskimi uredbami in direktivami, z evropskimi uredbami in direktivami pa so usklajene tudi določbe o tistih novostih v družbi in na trgu, ki zadevajo slovenščino in rabo tujih jezikov," so med drugim zapisali na ministrstvu. "Osnovni vodili delovne skupine sta bila zaščita slovenščine ter njen uporabnik, ki mu je treba omogočiti dostop do sodobne informacijske družbe."

22. novembra lani je nato vlada enotno podprla novelo zakona o javni rabi slovenščine. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala, da se s tem širi slovenščino v operacijske sisteme računalnikov, pametne telefone in avtomobile ter druge naprave, ki preko besedilnih in govornih vmesnikov komunicirajo z uporabniki.

Stari zakon o javni rabi slovenščine tega ni omogočal, saj je bil sprejet pred več kot 20 leti, ko večina teh storitev in naprav še ni bila na voljo. Slovenija pa da ni imela učinkovitega načina, kako zagotoviti, da bo slovenščina navzoča tudi v novem tehnološkem jezikovnem okolju, s čimer je bila podpora slovenščine odvisna od odločitev proizvajalcev, rezultati pa različni. Medtem ko je bil operacijski sistem Windows preveden že pred več kot 30 leti, Apple ni poslovenil operacijskih sistemov in storitev, čeprav jih uporablja zelo veliko Slovencev.

Poudarila je, da so sodobne naprave ključne za dostop do storitev informacijske družbe, medijev, kulturnih vsebin, za objavljanje mnenj in stališč ter za umetniško in drugo ustvarjalno izražanje. Ob tem se v tem jezikovnem okolju veliko zadržujejo zlasti mlajši uporabniki, ki šele razvijajo pismenost in jezikovne kompetence. Hkrati so lahko na drugi strani iz digitalnega okolja izključeni uporabniki, ki se v tujem jeziku ne znajdejo in ga ne razumejo, zato je zelo pomembno, da sodobne komunikacijske naprave znajo in v prihodnosti spregovorijo slovensko. "Z novim zakonom to ni več želja, ampak je postala tudi naša zahteva." 

Drugega aprila letos je nato DZ z 72 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine, s katero je vlada zakon po 20 letih približala digitalni dobi. Podjetja pa so dobila voljo prehodno obdobje, v katerem bi svoje produkte prilagodila jeziku.

Junija pa je nato odjeknila novica, da bo uporabniški vmesnik operacijskega sistema iOS 18 na voljo tudi v slovenščini.

Ministrica Asta Vrečko je novico označila kot zelo pomembno za enakovrednost slovenskega jezika v svetu. Veseli jo tudi, da se je ameriški tehnološki velikan tako odločil le dva meseca po uveljavitvi omenjenih zakonskih sprememb.

Manj kot pet mesecev po potrditvi novele zakona o javni rabi slovenščine je nato slovenščina dejansko zaživela na vseh Applovih napravah, ki podpirajo uporabniški vmesnik novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18.

Družba Apple je prva večja korporacija, ki sledi zahtevi prenovljenega zakona o javni rabi slovenščine. Na ministrstvu pričakujejo, da jim bodo kmalu sledili tudi drugi proizvajalci in bodo tako končno vse naprave na voljo tudi v slovenskem jeziku.

Se je pa medtem že razplamtela nova debata o bitki za slovenščino, ki je še bolj povezana s prihodnostjo in mladimi, o katerih je bilo že precej govora, ko je šlo za spremembo zakona o javni rabi slovenščine.

Spremembe v šolstvu so tarča očitkov, da slovenščini ne namenjajo primernega mesta. Prinašale naj bi celo škodljivo jezikovno politiko, tako za otroke kot državo. 

Ker je minister Darjo Felda odstopil, bo zdaj na njegovem nasledniku, da zagrize v to kislo jabolko.