Fenomen pojava novega kitajskega programa z umetno inteligenco DeepSeek so številni že označili za t. i. Sputnik trenutek. Gre za trenutek, ko je Sovjetska zveza leta 1957 v Zemljino orbito izstrelila prvi satelit. Trenutek je Združene države ujel nepripravljene, v času hladne vojne je sprožil tudi vesoljsko tekmo med državama in naposled vodil do tega, da so le leto dni kasneje ZDA v vesolje uspešno izstrelile tudi svoj prvi satelit Explorer 1.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem ocenil, da bi moral uspeh kitajskega podjetja, ki je že prvi dan nastopa na trgu močno zamajal tehnološke delnice, prinesti streznitev za ameriške industrije. "V tej tekmi moramo zmagati," je jasen.
DeepSeek je zamajal zaupanje, da bi trende na področju umetne inteligence narekovale ZDA. Zdi se namreč, da kitajsko orodje zagotavlja enake rezultate kot ameriški konkurent OpenAI z orodjem ChatGPT, le da za to porabi manj virov, poroča The Guardian.
Množičen padec tehnoloških delnic je v ponedeljek za seboj potegnil tudi širši borzni trg, ki sicer danes že okreva. Tehnologija namreč predstavlja približno 45 odstotkov indeksa in kot je za CNN pojasnil analitik pri Truistu Keith Lerner, uspeh ZDA temelji na tehnologiji in vodilnem položaju ameriških podjetij na področju umetne inteligence. "Uvedba modela DeepSeek pri vlagateljih ustvarja dvom o prednosti ameriških podjetij ter skrbi, da uspeh terja preveliko porabo," je dodal.
DeepSeek se je sicer že prvi dan soočil tudi s prvimi zapleti. Kmalu za tem, ko so delnice tehnoloških podjetij v ZDA strmoglavile, so namreč zaznali obsežen kibernetski napad. Soočili pa so se tudi z izpadom njihovih spletnih mest, poroča Reuters.
Težave so sicer hitro rešili, se je pa kitajsko zagonsko podjetje odločilo, da bo zaradi težav začasno omejilo število novih uporabnikov svojega klepetalnega robota. "Zaradi zlonamernih napadov začasno omejujejo nove registracije, da lahko zagotovimo nemoteno delovanje storitve. Obstoječi uporabniki se lahko prijavijo kot običajno," so sporočili ter ob tem dodali, da težave preiskujejo, niso pa opredelili naravo ali izvora napada.
Pretres za tehnološka podjetja
Na Wall Streetu je vrednost podjetja Nvidia, vodilnega proizvajalca računalniških čipov, ki oskrbuje modele umetne inteligence, padla za skoraj 17 odstotkov in tako izgubila kar skoraj 593 milijard dolarjev (slabih 570 milijard evrov) tržne kapitalizacije. Nvidia je tako s prvega mesta največjih podjetij na svetu padla na tretjega, povedla pa sta Apple in Microsoft.
Padec Nvidie je bil največji v zgodovini ameriške borze, predstavlja pa tudi večino triodstotnega padca tehnološkega indeksa Nasdaq Composite, ki je sicer tekom noči zabeležil kar 5,2-odstotno izgubo v trgovanju. Do jutra so ta padec uspeli zmanjšati na 3,9 odstotka.
Googlovo matično podjetje je medtem izgubilo kar 100 milijard dolarjev (skoraj 96 milijard evrov), podjetje Microsoft pa sedem milijard dolarjev (dobrih 6,7 milijarde evrov).
Padle so tudi druge tehnološke delnice, vključno z AMD (za 6,4 odstotka), Intel (za 2,6 odstotka) in nizozemskim proizvajalcem opreme za proizvodnjo čipov ASML s sedemodstotnim padcem. Indeks ameriških delnic polprevodnikov je medtem zdrsnil za kar 9,2 odstotka, kar je največji padec po marcu 2020.
Delnica nizozemskega ASML, ki proizvaja ultravijolično litografijo, je v Amsterdamu izgubila dobrih sedem odstotkov vrednosti. Precejšen padec v Evropi je doživel tudi trgovec z energijo Siemens Energy, ki je izgubil 20 odstotkov vrednosti po lanski več kot 300-odstotni rasti.
Pretres se je zgodil tudi na Japonskem. Nikkei je na trgu delnic padel za 1,4 odstotka. Japonski proizvajalec opreme za testiranje čipov Advantest, eden od Nvidiinih dobaviteljev, je zabeležil 11-odstotni padec, proizvajalec opreme za izdelavo čipov Tokyo Electron je izgubil 5,7 odstotka, SoftBank pa je zdrsnil za 5,2 odstotka. V preostalem delu Azije je vladalo zatišje; Kitajska, Tajvan in Južna Koreja so sicer praznovale lunarno novo leto.
Udarec so sicer utrpeli tudi bitcoin in druge kriptovalute, novica pa je na Wall Streetu sprožila velike spremembe tudi v naložbah v netehnološka podjetja.
'Poživljajoče je imeti novega konkurenta'
Tehnološki giganti bodo tako morali, če bodo želeli povesti na področju umetne inteligence, svojo željo podpreti tudi z večjo finančno injekcijo. Meta je tako prejšnji teden že sporočila, da bo letos za razvoj umetne inteligence porabila več kot 65 milijard dolarjev.
Izvršni direktor OpenAI Sam Altman je medtem lani dejal, da bo industrija umetne inteligence potrebovala na trilijone dolarjev naložb za podporo razvoju zahtevanih čipov, potrebnih za napajanje podatkovnih centrov, ki potrebujejo elektriko in poganjajo kompleksne modele tega sektorja.
Včerajšnji nastop DeepSeeka je Altman sicer pospremil s pozitivno noto: "Seveda bomo poskrbeli za veliko boljše modele, prav tako pa je povsem poživljajoče imeti novega konkurenta." Ob tem je priznal, da gre za impresiven model, zlasti sodeč po tem, kaj vse lahko ponudi za določeno ceno.
Podpornik ameriškega predsednika in eden vodilnih svetovnih tehnoloških vlagateljev Marc Andreessen je medtem na svojem družbenem omrežju zapisal, da DeepSeek predstavlja enega najbolj neverjetnih in impresivnih prebojev, kar jih je kdaj videl.
Osupljiv dosežek razmeroma neznanega startupa z umetno inteligenco pa postane še veliko bolj šokanten v luči, da si Združene države, sklicujoč se na pomisleke glede nacionalne varnosti, že leta prizadevajo omejiti dobavo zmogljivih čipov za umetno inteligenco na Kitajsko. Slednje da misliti, da je uspelo DeepSeeku svoj nizkocenovni model ustvariti na nizko zmogljivih čipih.
DeepSeek začel razvijati kot hobi
Podjetje je ustanovil kitajski podjetnik Liang Wenfeng, vodja sklada High-Flyer Capital, ki s pomočjo umetne inteligence prepoznava vzorce tečajev delnic. Liang naj bi čipe podjetja Nvidia začel kupovati leta 2021, s katerimi je nato razvijal različne modele umetne inteligence. Leta 2023 je ustanovil podjetje DeepSeek, ki ima sedež v vzhodnem kitajskem mestu Hangdžou.
Podjetje je osredotočeno izključno na raziskave in ne na komercialne izdelke – program DeepSeek je tako mogoče prenesti brezplačno, njegovi modeli pa so ob tem tudi cenejši za uporabo kot modeli podjetja OpenAI o1. V intervjuju za kitajske medije je Liang dejal, da bi morala biti umetna inteligenca cenovno ugodna in dostopna vsem.
KOMENTARJI (256)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.