Je digitalna prihodnost "lažna"? Odgovor na to vprašanje bomo danes poskusili dobiti od Evropske komisarke za digitalno gospodarstvo in družbo Marije Gabriel, ki bo na obisku v Sloveniji.
Koncept t.i. lažnih novic (angleško fake news) je v družbeno zavest vstopil ob ameriških predsedniških volitvah leta 2016. Takrat smo tudi na naši televiziji poročali o skupini mladostnikov iz Makedonije, ki je z objavljanjem nepreverjenih in celo povsem nesmiselnih, bizarnih, a politično nabitih vsebin ustvarila pravo tovarno lažnih novic in zelo donosen posel. Mladi Makedonci so hitro dojeli in tudi v živo spremljali, kaj pritegne največ pozornosti in s tem generira največ prihodkov ter se usmerili v to. Pri tem so zasledovali zgolj ekonomski interes in sploh niso imeli politične agende.
Neprimerno burnejši je bil odziv na razkritja, da so za nekaterimi oglasi in vsebinami na družbenih omrežjih stale ruske državne agencije - te pa so zasledovale svoje politične interese. Podpirale naj bi kandidaturo Donalda Trumpa in odkrito spodkopavale Hillary Clinton.
Če se lažne novice oziroma njihovo uporabo v politične namene povezuje s Trumpovo predvolilno tekmo, pa je po volilni zmagi Tump tudi osebno pomagal še dodatno zamegliti že tako ne povsem jasen koncept. Z oznako "fake news" namreč poskuša diskreditirati praktično vsakršno kritiko sebe in svoje administracije, pri čemer vprašanje resničnosti navedb sploh ni pomembno.
Indiosinkratičen "voditelj svobodnega sveta", ki svojo potrditev še vedno gradi na tem, da je (bil) zvezda resničnostnega šova, se tudi sam poslužuje prijemov značilnih za lažne novice, a svoje prirejanje resnice ali dejansko potvarjanje informacij označuje za "alternativna dejstva".
Žiga Turk se bo boril proti lažnim novicam
Po treh letih priprave "Strategije EU zoper širjenje lažnih novic po spletu" niti sama EU nima jasne definicije lažnih novic.
Lažna novica je namensko dezinformiranje ali zavajanje, ki se širi prek spleta, družbenih omrežij, pa tudi prek tradicionalnih medijev. Pri tem ne gre enačiti napačnih podatkov v medijskih objavah ali osebnih mnenj uporabnikov družbenih omrežij z lažnimi novicami.
Na drugem koncu spektra pa Evropska komisija ločuje med lažnimi informacijami, ki že po veljavni zakonodaji EU ali držav članic veljajo za nezakonite vsebine (spodbujanje sovraštva, nasilja, razžalitev ...) in informacijami, vsebinami, ki jih ti zakoni ne pokrivajo in torej niso nezakonite.
V ponedeljek je zato z delom začela skupina na visoki ravni o lažnih novicah, katere član je tudi nekdanji minister Žiga Turk.
Cilj skupine na visoki ravni, določen s strani Evropske komisije:
1. Poglobljena analiza trenutnih razmer in pravnih okvirjev, kakor tudi možnih političnih in družbenih tveganj, ki izhajajo iz spletnega širjenja dezinformacij.
2. Definirati obseg problema in okvir pravnih in nepravnih posegov za omejitev širitve lažnih vsebin; pri tem je potrebno razlikovati med neresničnimi informacijami, ki že same predstavljajo nezakonite vsebine po Evropskem pravnem redu; npr. spodbujanje sovraštva, nasilja ali terorizma, razžalitve itd., ter neresničnimi informacijami, ki jih zakonodaja EU ne ureja in torej niso protizakonite.
3. Definirati vloge in dolžnosti vseh vpletenih deležnikov. Posebno pozornost posvetiti delovanju družbenih omrežij in drugih spletnih platform ter ranljivosti tradicionalnih medijev.
4. Oceniti učinkovitost prostovoljnih ukrepov, ki so jih spletne platforme in novičarske ogranizacije že uveljavile z namenov omejevanja lažnih novic.
5. Oceniti možna izboljšanja in nadgradnje teh obstoječih prostovoljnih ukrepov.
6. Začrtati usmeritev za razvoj kakovostnega novinarstva (podatkovno, raziskovalno novinarstvo ...) ter izboljšati medijsko pismenost kot dopolnilni ukrep za promocijo zaupanja v medije ter zavedanja uporabnikov.
7. Identificirati vodilna načela možne samoregulacije, ki bi temeljila na dobrih praksah in koordinaciji relevantnih politik ter aktivnosti na ravni EU in držav članic.
Turk deluje v skupini 1, ki ima naslov "Obseg problema v luči temeljnih principov in vloge oblasti."
Do 23. februarja lahko vsakdo sodeluje javnem posvetovanju o lažnih novicah, preko spletnega portala Evropske komisije.
Lažna novica, oksimoron, paradoks?
Medle definicije koncepta ne ponujajo jasnega odgovora. Ta bi moral upoštevati tako vir, kot namen objave; torej kdo, kje in zakaj objavlja ali razširja lažne novice.
Pot do trenutnih razmer, ki so posebej plodne za širjenje lažnih novic, je tlakovalo nekaj trendov, ki niso nujno slabi sami po sebi:
- zaton klasičnega novinarstva kot varuha, skrbnika medijskega prostora
Tradicionalna vloga novinarja je najti, izbrati zanimive zgodbe (relevantne za javnost, ki nagovarja), preveriti vire in podatke v zgodbi, pogledati zgodbo z različnih zornih kotov in jo na razumljiv način predstaviti.
- demokratizacija medijskega prostora
Družbena omrežja so vsakomur zagotovila ne le pravico videti/slišati in biti viden/slišan, ampak tudi dejansko platformo za to.
V poplavi informacij, vsebin brez kakršnegakoli filtra, si posameznik ustvari nekakšen informacijski balonček (angleško echo-chamber), v katerem ni drugačnih ali nasprotujočih informacij in mnenj, s tem pa se obstoječa mnenja in stališča zgolj utrjujejo in potencirajo (k temu pripomorejo tudi roboti, algoritmi družbenih omrežij, ki predlagajo vsebine, njihov edini cilj pa je je pridobiti čim večji delež uporabnikove pozornosti).
V novinarstvu ne gre spregledati niti upada strokovnosti in ustvarjanje privida objektivnosti; pri čemer Potemkinove vasi temeljijo na ideji, da je za to dovolj, če dobi vsaka stran enako količino prostora, časa za predstavitev mnenj, javnost pa naj se sama odloči komu verjame. A s tem se je dodatno razvrednotilo strokovnost.
Zavračanje tradicije in avtoritet, še posebej avtoritet, ki temeljijo na tradiciji je pozitivno, saj omogoča preverjanje stališč, njihov razboj in napredek. Apriori zavračanje vsakršnih avtoritet pa je kontraproduktivno in nevarno.
Mnenje nekoga s tremi doktorati in celim življenjem izkušenj in znanje razvrednoteno in reducirano na raven mnenj nekoga, ki je temeljito "pregooglal" temo, a na koncu ni našel neizpodbitnega dokaza, da je npr. Zemlja okrogla, da cepivo ne povzroča avtizma ...
Kako se boriti proti lažnim novicam?
Družbena omrežja to izenačevanje mnenj sprejemajo, saj s tem dajejo moč svojim uporabnikom; hkrati pa se poskušajo ograditi od vsebin in distancirati od objav uporabnikov, tudi, če so te neposredno nezakonite.
Facebook, Twitter, Snapchat vztrajajo, da so zgolj platforma za objavo vsebin, odgovornost zanje pa da je v celoti na uporabnikih. Cenzura vsebin je neučinkovita, pa tudi praktično neizvedljiva.
Zaenkrat se v okviru EU še največ upanja polaga v: opolnomočenje uporabnikov, medijsko in IT pismenost, splošno izobrazbo/razgledanost in zdravo skepso oziroma zdrav razum.
Vzporedno z lažnimi novicami pa se pojavljajo tudi t.i. "mockumentary" - neresnične celo bizarne vsebine v dokumentarnem formatu:
- Houston, imamo problem!: kako je Jugoslavija ZDA prodala vesoljsko tehnologijo, s katero o šli Američani na Luno
- Morske deklice: National Geographic je delal serijo kakovostnih dokumentarnih formatov o morskih deklicah; na novo odkriti humanoidni vrsti morskih živali
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.