Kaj si boste zaželeli, ko boste videli utrinek?

Aktivnost roja se prične zvečer in močno naraste po 23. uri, ko je radiant (tj. točka, iz katere prihajajo Perzeidi) že precej visoko na nebu, razlagajo na portalu Meteoinfo. In dodajajo: "Star pregovor pravi, da ko vidimo utrinek, si lahko nekaj zaželimo. Želja pa se nam nato uresniči le, če jo zadržimo zase."

Nebesni pojav, znan tudi kot meteorski dež, je izbruh večjega števila meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Ti so posledica delcev, ki vstopijo v Zemljino atmosfero z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo, večji pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Večina delcev razpade in nikoli ne doseže površine Zemlje, kadar pa delec pade na njeno površino, ga imenujemo meteorit.

Podobnih meteornih rojev je sicer še precej več, a so ob Perzeidih daleč najbolj razkošni Leonidi, ki jih je mogoče opazovati novembra. Ti so najbolj veličastni vsakih 33 let, ko pride do prave "meteorske nevihte", v kateri je mogoče videti več stottisoč meteorjev na uro. Letos bo z njimi manj sreče, saj bo nebo takrat razsvetljevala polna ali skoraj polna Luna, ki občutno poslabša razmere za opazovanje utrinkov.

Do še enega zanimivega pojava – konjunkcije planetov – pa bo prišlo na praznični 15. avgust, saj se zaradi gibanja planetov po nočnem nebu včasih zgodi, da se ti navidezno znajdejo tesno skupaj. Pojav, ki mu pravimo konjunkcija, smo na primer opazovali konec leta 2020, ko sta bila Jupiter in Saturn le šest ločnih minut vsaksebi.

Tokrat bo konjunkcija zanimiva, ker bosta Jupiter in Mars navidezno tesno skupaj na nebu, manj kot pol stopinje narazen drug od drugega, kar je štirikrat večja razdalja kot med Jupitrom in Saturnom pred štirimi leti. S prostimi očmi ju bomo lahko po Zwitterjevih besedah videli visoko nad vzhodnim obzorjem.