Vaja jamskih reševalcev v Kačni jami: 'ponesrečenca' uspešno izvlekli na površje

Okoli 40 jamarskih reševalk in reševalcev iz sedmih reševalnih centrov Sežana, Tolmin, Postojna, Novo mesto, Ljubljana, Kranj in Velenje se je v soboto zbralo na vaji, ki je potekala v Kačni jami. Ta z več kot 15 kilometri velja za tretjo najdaljšo jamo v Sloveniji, nahaja pa se blizu Divače. Njeno prvotno ime je bilo Kajča jama, dobila pa ga je zaradi strahu domačinov pred breznom kot vhodom v onostranstvo, je ob vaji sporočila Mateja Mazgan Senegačnik iz Jamarske reševalne službe. 

"Kot običajno, smo se razdelili v skupine ter začeli z reševalno vajo. Vsaka skupina je imela svojega vodjo in tako smo neumorno do poznega popoldneva izvajali reševalno vajo kot bi šlo dejansko za pravo reševalno akcijo," dodaja. Po vrveh so se spustili 180 metrov globoko na dno Kačne jame, nato pa so se podali po vodoravnih rovih. "Na dogovorjeni točki smo enega izmed reševalcev dali v nosila. Na vajah so vsakič prisotna tudi nosila, kjer jamarski reševalci vadimo, kako dejansko bi bilo v primeru prave nesreče, kako iz težje dostopnih področij dobiti ponesrečenca. Na vajah imamo prisotne tudi zdravnike, ki so prav tako usposobljeni za reševanje iz težko dostopnih predelov in hkrati opravljajo še delo zdravnika. Zdravnik poškodovanega oskrbi ter ga spremlja ob izvleku nosil na varno oziroma na površje, kjer bi v primeru dejanske nesreče poškodovanega prevzele druge reševalne službe," vajo opiše Mazgan Senegačnikova. 

Na leto sicer izvedejo od šest do deset intervencij, ne rešujejo pa zgolj ljudi, temveč tudi živali, saj se nemalokrat zgodi, da v brezno na primer pade pes. V takih primerih se aktivira reševalni center, ki je najbližji nesreči. Če pa gre za nesrečo v večjem obsegu, se aktivirajo tudi preostali reševalni centri, po potrebi pa tudi reševalci iz tujine.  

Vhod v Kačno jamo sicer prestavljata dve brezni, nato pa se eno razdeli na dva dela. Posebnost jame pa je, da je do dna skozi vhodno brezno vodila vratolomna pešpot. Ta je danes podrta. 

Povod za prva raziskovanja jame je bilo sicer iskanje pitne vode za oskrbo Trsta, nato pa so jo raziskovali zaradi možnega združenja s Škocjanskimi jamami, a tega do danes še niso odkrili, še pripoveduje Mazgan Senegačnikova. V Kačni jami pa se nahaja tudi povojno grobišče, najdeni so bili posmrtni ostanki 25 oseb, domnevno nemških vojakov. Pred vhodom je tako postavljen lesen križ v spomin na žrtve.