Jutro prineslo popolni lunin mrk, pri nas vidna le prva faza

To pomeni, da se je ves čas trajanja popolne faze povečevala dnevna svetloba, zato je bilo težko videti lunin bakreni disk nizko nad osvetljenim zahodno-jugozahodnim obzorjem. Tokrat smo bili priča prvemu popolnemu luninemu mrku po januarju leta 2019. Hkrati je bil to edini letošnji lunin mrk, ki je viden iz Slovenije. Če ste ga ujeli v svoj objektiv, nam lahko posredujete svojo fotografijo. 

Zavod Cosmolab je za vse, ki niso ravno jutranje osebe, pripravil posnetek in objavil sekvence luninega mrka na pet minut.

Lunin mrk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni črti in je Zemlja na sredini. Nastane le ob polni Luni. V času luninega mrka se svetloba od Lune ne more odbijati, ker je Luna v senci Zemlje. Nekaj Sončeve svetlobe pa se odbije od Zemljinega ozračja, zato je Luna še vedno delno vidna v rdečih odtenkih.

Pri nas Luna zašla tik pred fazo popolnega mrka

Luna je okoli 4.30 ure začela vstopati v Zemljino senco (takrat je tudi začela postajati rdečkaste barve). Ta faza je trajala do približno 5.30, nato pa je naš satelit zašel in za nas se je opazovanje mrka zaključilo. Več sreče imajo tokrat Američani, saj so si lahko ogledali celotni spektakel, ki je trajal skupaj 84 minut.

Tokratni popolni lunin mrk je bil za opazovalce še nekoliko bolj privlačen, saj so si lahko ogledovali mrk krvave super Lune. Najlepše so mrk lahko opazovali v Južni Ameriki, vzhodnem delu Severne Amerike, večjem delu Atlantskega oceana in jugovzhodnem delu Tihega oceana.

Super Luna je pojav, ko je Luna videti večja kot običajno. Izraz se nanaša na oddaljenost Lune od Zemlje in ga je leta 1979 prvi skoval astrolog Richard Nolle. Vsaka polna ali nova luna, ki je znotraj 90 odstotkov perigeja – njenega najbližjega približevanja Zemlji – velja za super Luno. 

Lunin mrk se bo letos odvil še 8. novembra 2022 in bo prav tako popolni. Leta 2023 pa bosta polsenčni in delni. 5. maja 2023 bo polsenčni lunin mrk, 28. oktobra 2023 pa delni lunin mrk.