Novo odkritje o Nefertiti: zgodba spominja na Igro prestolov

Objavljamo drugi del pogovora s španskim arheoastronomom Juanom Antoniem Belmontejem Avilesem, ki je ta teden o svojih odkritjih predaval v Ljubljani. Prvi del pogovora lahko preberete na tej povezavi.

Belmonte pravi, da so njegova "frustracija" Maji. Medtem ko se je namreč precej dobro naučil brati hieroglife, pa je Majevska pisava precej trd oreh za vse znanstvenike, čeprav je v večji meri že razvozlana. Civilizacija, ki jo najbolj pozna in jo je tudi največ raziskal, pa je starodavni Egipt. Med drugim je postavil novo hipotezo o eni najbolj zanimivih osebnosti iz obdobja faraonov. Zgodovinarji bodo potrebovali še nekaj časa, da sprejmejo mojo hipotezo o Nefertiti, pravi. Kaj je s svojimi sodelavci odkril, nam je zaupal v pogovoru.

Od kod izvira naš koledar, naša percepcija in štetje časa?

Vse večje stvari našega koledarja so zasluga starih Egipčanov, vse slabosti – kot so 30, 31 ali 28 dni – so od starih Rimljanov. Rimljani so vzeli svoj koledar in ga na nek način "poegipčanili". Strukturo 365 dni v letu so odkrili Egipčani, prav tako prestopno leto, čeprav ga sami niso uporabljali.

S pomočjo arheoastronomije ste odkrili tudi nekaj zanimivega o egipčanski lepotici Nefertiti, ženi faraona Ehnatona. Nam zaupate, do kakšnih ugotovitev ste prišli in kako?

Vse se je začelo zaradi proučevanja orientiranosti glavnega templja v Amarni. Želeli smo pomagati pri kronološki diskusiji o tem obdobju. Vedno me je navduševala Nefertiti, med svojim delom pa sem ugotovil, da lahko pomagam pri interpretaciji osebnosti te kraljice. Zato sem se poglobil v to tematiko. Ker imam tudi nekaj znanja o genetiki, malo se ukvarjam z arheologijo, sem vse skupaj uporabil – astronomijo, genetiko, arheologijo, epigrafiko – da sem ustvaril teorijo o zadnjih letih Amarne. Objavili smo jo in še vedno poteka debata o tem. Je zelo vznemirljiva, hkrati pa najbrž ena najbolj kontroverznih tem v egiptologiji. 

Kaj ste torej odkrili o njej?

Moja teza je, da se je Nefertiti po smrti moža Ehnatona razglasila za faraona. Verjetno je vladala vsaj dve ali tri leta. Pisala je celo Šupiluliumi, kralju Hetitskega kraljestva, in mu predlagala, da se eden od njegovih sinov poroči z njo in postane kralj Egipta. Vendar je načrt spodletel. Nato se je na prestol na nek način povzpel Tutankamon in nato je ves spomin na Nefertiti izbrisan, uničen.

Zveni skoraj kot zgodba Igre prestolov ...

Točno tako. Pravzaprav ste zdaj primerjali Johna Snowa s Tutankamonom in Nefertiti z Daenerys Targaryen. Zgodbi sta si zelo podobni, vendar ne vemo, kaj bo prinesla nova sezona. Situacija je primerljiva: imamo nečaka, ki je legitimni naslednik prestola, in imamo teto, ki do prestola nima jasne pravice, če je do njega upravičen nečak. Vidite, odkrivamo zanimive zgodbe. To se je dogajalo v Amarni zadnja leta v zgodovini tega mesta. 

Verjetno je najtežje odgovoriti na vprašanje: zakaj. Zakaj so nekaj počeli? Zakaj so bile piramide zgrajene na takšen način? – Lahko sploh kdaj razrešite te uganke?

Ne, včasih se pojavijo vprašanja, na katera nimamo odgovorov. Denimo, vprašanje piramid – če vzamete večino knjig o egiptologiji, boste tam prebrali, da gre za jasen primer evolucije v arhitekturi. Vendar, to me je vedno begalo na nek način. Najbolj fascinantna stvar pri znanosti je, da nikoli ne veš, kaj te čaka.

Omenili ste, da bi radi bolj razumeli Maje, ki so prav tako gradili piramide. Tudi nekatere druge civilizacije po svetu so jih. Obstajajo tudi piramide na Kitajskem. So med njimi kakšne povezave? So vse poravnane glede na smeri neba?

Da. Vendar tu gre za fenomen konvergence. Poglejte, naši možgani so povsem enaki od Avstralije do Aljaske – vedno delujejo na enak način. Torej, ko se ljudje soočimo s podobnimi težavami, ponavadi poiščemo podobne rešitve. Če želite komunicirati z bogovi, potem se morate povzpeti navzgor. Kako to najlažje naredite? Povzpnete se na goro. Ko v bližini nimate gora, kaj potem storite? Naredite umetne gore, to so piramide.

Ste morda slišali za t. i. bosanske piramide in kaj si mislite o tem?

Slišal sem, nisem pa nikoli bil tam. Moj osebni vtis je, da gre najverjetneje za naravne strukture in da je v igri pareidolija – naša potreba po tem, da iščemo vzorce v naravi, okoli sebe. Mislim, da gre za to. Tudi jaz živim na otoku, kjer imamo veliko goro, vulkan Teide, ki je videti kot piramida. Vendar, nikoli ne bi pomislil na možnost, da so jo zgradili starodavni prebivalci otoka. Ne, gre za goro. Moram pa priznati, da nisem obiskal t. i. bosanske piramide. Prebral pa sem knjigo bosanskega raziskovalca, ki naj bi jih odkril, in ni me prepričal. To je vse, kar lahko rečem, zato ker podrobneje zadeve sam nisem proučeval.

Kaj ste se naučili o vesolju ali o človeštvu med proučevanjem teh arheoloških artefaktov?

Dobro vprašanje. Kar sem se naučil, je, da so ljudje vedno skušali odgovoriti na ista vprašanja. Od kod prihajamo? Kam gremo? Kdo smo? Ali smo sami? Vedno ista vprašanja. Stari Egipčani so na njih skušali odgovoriti z gradnjo piramid. Danes jih skušamo rešiti z opazovanjem planetov zunaj našega Osončja preko ogromnih teleskopov. 

Se tudi vi sprašujete ista vprašanja?

Seveda. Z eksoplaneti se ukvarjam, ker mislim, da je to del astrofizike, ki bi lahko pomagal odgovoriti na dve pomembni vprašanji: kdo smo in ali smo sami v vesolju? Raziskovanje eksoplanetov je edino področje astrofizike, ki lahko razreši ti dve vprašanji. Če ga bomo sploh kdaj rešili. 

Kot znanstvenik vedno iščete dokaze in izvajate poskuse, da pridete do neke ugotovitve. Pogosto pa se ljudje, ko so soočeni z nečim, kar ne znajo pojasnit in nimajo dokazov, obrnejo k religiji. Ste tudi vi kdaj pomislili, da je morda za vsem skupaj nekaj večjega?

Sprašujete me, če verjamem v boga?

Sprašujem, če morda iščete dokaze za ali proti obstoju boga ...

Naj odgovorim z besedami nekoga, ki je pred mnogimi leti dejal: "Hipoteza o obstoju boga za mojo znanost ni potrebna." Ne morem trditi, ali bog obstaja. Tega preprosto ne potrebujem. Prav tako pa ne morem trditi, da on ali ona ne obstaja. 

Kako pa kot astronom gledate na astrologe in na to, da nekateri verjamejo, da premikanje planetov vpliva na življenja ljudi?

Astrologija in astronomija sta bili praktično eno in isto do 14. stoletja. Takrat so eksperimenti Kepplerja in ostalih dokazali, da astrologija nima resničnega pomena. V znanosti lahko naredite nek poskus, ki ga lahko nato ponovite in s tem preverite svoje ideje in svoje teorije. Tega pa v astrologiji ne morete narediti. Je nemogoče. Seveda lahko naredite neko napoved, a dejstvo je, da je verjetnost, da boste zgrešili, ista, kot če rečete nekaj povsem naključnega. Ni čisto nobenih dokazov, da je kaj na tem. Astrologija je žal obdržala ime, ki bi pravzaprav moralo pripasti nam. Saj je ime astrologija paralelizem z biologijo, geografijo, teologijo ... Potemtakem bi morala biti veda, ki proučuje zvezde astrologija. Zato mi raje tem astrologom rečemo horoskopisti, ker se s tem ukvarjajo. Izdelujejo horoskope, ne ukvarjajo se z znanostjo. Verjamejo v to, vendar to je religija, ni znanost.

Pred leti je bilo popularno prepričanje, da so Maji napovedali nekatere dogodke v prihodnosti, celo konec sveta. Ste med raziskovanjem starodavnih civilizacij naleteli na kakšne tovrstne napovedi?

Maji niso napovedali konca sveta. Čas so dojemali ciklično in enostavno se je en cikel koledarja zaključil leta 2012, vendar to ne pomeni, da je ta cikel pomenil konca sveta. Namen teh koledarjev ni bil, da napovedujejo dogodke. Vedno pa se bodo pojavljale apokaliptične teorije. Celo v Bibliji. Apokalipsa (Razodetje) Svetega Janeza je napoved konca sveta. Ne omenja točnega datuma, vendar je nekdo namignil, da bi to lahko bilo leta 1000. Zato so bili leta 1000 panični, da se bo nekaj zgodilo. Nič se ni zgodilo. Nikoli se nič ne zgodi. In če berete Koran, dobite občutek, da bi se moral konec sveta zgoditi že za časa življenja Mohameda. Vendar je umrl in nič se ni zgodilo. Nato so prvi sledilci njegovega nauka čakali, da se bo konec zgodil v naslednjih nekaj letih. Zdaj smo že leta 1439 po islamskem štetju in svet se ni končal. 

Za konec pa še k aktualnim temam. Ta hip poteka debata v Evropski uniji, ali naj obdržimo poletni čas skozi vse leto ali pa še naprej dvakrat na leto prestavljamo uro. Kaj bi se po vašem mnenju zgodilo, če bi ostali na poletnem času?

Ni nobenega objektivnega dokaza, da je prehod iz poletnega na zimski čas kakorkoli uporabno. Za to ni dokazov. Če bi ostali na poletnem času, bi to bilo bolje za gospodarstvo čez zimo, saj bi se stemnilo pozneje. Veliko trgovanja, predvsem nakupovanja pa se odvije ravno pozno popoldne. Torej, če bi v tem času v Evropi še vedno imeli nekaj svetlobe, bi se ljudje lažje odpravili na ulice. Bi pa to pomenilo težavo za nekatere evropske države, denimo Španijo. Del Španije je preveč na zahodu, za to, da bi se ravnal po srednjeevropskem času, zato bi mi še vedno morali spreminjati uro, da bi bili usklajeni s Portugalsko in Britanskim otočjem. Kajti, v nasprotnem bomo hodili v službo ob 8. uri v popolni temi. In tudi to je nesmiselno – če začnemo z delom sredi teme, pomeni, da porabimo več elektrike. 

Nekatere države bodo morale še naprej spreminjati uro. Z ekonomskega vidika pa bi bilo idealno, če bi obdržali poletni čas skozi vse leto. Sprememba ure tudi zelo slabo vpliva na otroke. To, da jih silimo, da svoj cirkadiani ritem (cikel budnosti in spanja) spreminjajo za eno uro naprej ali nazaj, je slabo za njihov organizem. O tem sem se prepričal pri svoji hčerki, ki je zdaj stara osem let. Torej, težave, ki jih povzroča sprememba ure, so najbrž večje od domnevnih gospodarskih prednosti zamika ure, za katere pa ni dokazov.

Najlepša hvala za pogovor.