James Webb znova navdušuje: še ne videne podrobnosti Obročaste meglice

Nove slike vesoljskega teleskopa Jamesa Webba prikazujejo kompleksne podrobnosti planetarne meglice, ogromnega oblaka kozmičnega plina in prahu, ki predstavlja dom ostankov umirajoče zvezde. Webb je v različnih valovnih dolžinah infrardeče svetlobe posnel dve spektakularni fotografiji Obročaste meglice, ki se nahaja v ozvezdju Lire, več kot 2000 svetlobnih let stran od Zemlje. Opazovalci neba jo lahko ob jasnih poletnih večerih vidijo s pomočjo uporabe daljnogleda.

Podobno kot meglica Južni obroč, ena prvih fotografij tega zmogljivega Nasinega teleskopa, tudi Obročasta meglica prikazuje zapletene strukture zadnjih stopenj umirajoče zvezde. Astronomi se že leta ukvarjajo z raziskovanjem tega osupljivega vesoljskega pojava, ki daje vpogled v življenjsko dobo zvezd. 

Nekatere meglice so zvezdne jaslice, kjer se rojevajo zvezde, Obročasta meglica pa je nastala, ko je umirajoča zvezda, bela pritlikavka, začela v vesolje odlagati svoje zunanje plasti ter tako okoli ustvarila žareče obroče in oblake plina.

"Nekoč so mislili, da so planetarne meglice preprosti, okrogli predmeti z eno samo umirajočo zvezdo v središču. Šele pred nekaj tisoč leti je bila ta zvezda še rdeča velikanka, ki je izgubila večino svoje mase. Njeno vroče jedro pa v zadnjih izdihljajih ionizira ali segreva ta uhajajoči plin, zaradi česar meglica zasije v barvitih svetlobnih obročih," je dejal astronom Roger Wesson z Univerze v Cardiffu.

Pojasnil je, da je svetla ikonična obročasta struktura meglice sestavljena iz približno 20.000 posameznih grudic gostega molekularnega vodikovega plina, od katerih je vsak približno tako masiven kot Zemlja. "Kamera MIRI prikazuje najbolj izostrene podrobnosti slabo vidnega molekularnega obroča na zunanjem delu meglice. Presenetila nas je prisotnost do deset  enakomerno razporejenih, koncentričnih značilnosti v tem šibkem haloju," je povedal.

Sprva je njegova ekipa mislila, da so loki, ki so jih opazili, nastali, ko je osrednja zvezda od sebe sčasoma odmetavala svoje zunanje plasti. Toda zaradi Webbove občutljivosti znanstveniki zdaj verjamejo, da je za loke v obroču morda odgovorno nekaj povsem drugega. "Ti obroči nakazujejo, da mora v sistemu obstajati zvezda spremljevalka, ki kroži približno tako daleč od osrednje zvezde, kot je od našega Sonca oddaljen Pluton. Medtem ko je umirajoča zvezda odmetavala svoje zunanje dele, jih je ta sosednja zvezda oblikovala v razkrite oblike," je pojasnil Wesson.