Izbruh Tonge je bil največja atmosferska eksplozija

Na srečo je januarski izbruh podvodnega vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai v južnem Pacifiku povzročil zelo malo smrtnih žrtev, čeprav je povzročil velike cunamije. "Tonga je bil resnično globalen dogodek, tako, kot je bil Krakatau, vendar imamo zdaj vse te geofizične opazovalne sisteme in zabeležili so nekaj, kar je v sodobnih podatkih res brez primere," je dejal dr. Robin Matoza s kalifornijske univerze v Santa Barbari, ki je vodilni avtor ene od raziskav. Znanstveniki imajo zdaj namreč dostop do izjemne palete instrumentov tako na zemlji kot v vesolju, vključno s senzorji atmosferskega tlaka, seizmometri, hidrofoni in floto satelitov, ki spremljajo Zemljo v celotnem svetlobnem spektru. 

Ogromna eksplozija v Tongi, do katere je prišlo po več tednih aktivnosti na morju, je povzročila več vrst valov atmosferskega tlaka, ki so se širili na velike razdalje. V slišnem območju frekvenc so ljudje na 10.000 km oddaljeni Aljaski poročali, da so slišali ponavljajoče se udarce. Globalna mreža detektorjev, ustanovljena za spremljanje skladnosti s pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, je zaznala infrazvočni signal. Infrazvok ima frekvence, ki so tik pod tistimi, ki jih ljudje lahko slišijo.

Podatki mreže kažejo, da je eksplozija vulkana Tonga povzročila atmosferski tlačni val, primerljiv z valom največje jedrske eksplozije doslej – bombe Car, ki so jo sprožili Sovjeti leta 1961 – vendar je trajal štirikrat dlje. Znanstveni prispevki obširno obravnavajo motnje, ki jih poganjajo tako imenovani Lambovi valovi, poimenovani po matematiku iz zgodnjega 20. stoletja Horaceu Lambu. Gre za energijske valove v zraku, ki se širijo s hitrostjo zvoka po poti, ki jo vodi površina planeta. Prav tako niso razpršeni, z drugimi besedami ohranjajo svojo obliko, ko se premikajo in so tako opazni dalj časa. Videli so, da so impulzi Lambovih valov, ki jih je povzročil izbruh Tonga, obkrožili Zemljo vsaj štirikrat.

V Združenem kraljestvu, ki je od Tonge oddaljeno približno 16.500 km, so ti utripi začeli prihajati 15. januarja zvečer, približno 14 ur po izbruhu na drugi strani planeta. "Takrat smo imeli laserski snemalnik na podlagi oblaka, ki je gledal bazo in ko je val šel skozi oblak, je bil moten," se spominja profesor Giles Harrison, atmosferski fizik na Univerzi v Readingu in soavtor ene od študij. "Če ste kdaj želeli dokaze, da je atmosfera medsebojno izjemno povezana stvar, je bilo to to. In kar se zgodi na eni strani planeta, se lahko širi na drugo stran s hitrostjo zvoka."

Kjer so se Lambovi valovi združili z oceanskimi, so lahko ustvarili cunami ne samo v Tihem oceanu, ampak tudi v Atlantskem in Sredozemskem morju. Znanstveniki sicer še vedno raziskujejo cunamije, ki so nastali v bližini in so se vzpenjali po obalah tonganskega arhipelaga. Nekatere so nedvomno ustvarili tlačni valovi iz vulkana, ki so potiskali na vodno gladino, vendar so raziskave še v teku, da bi ugotovili, ali je k njihovem razvoju pomembno prispeval tudi propad dela vulkana. To bo razvidno iz kartiranja morskega dna, rezultate omenjenega projekta naj bi sicer predstavili v prihodnjih tednih.