Italijanski projekt superračunalnika s slovensko udeležbo do evropskega financiranja

Predloge za gradnjo tovarne umetne inteligence okoli obstoječega ali novega superračunalnika so vložili Finska, Luksemburg, Švedska, Nemčija, Grčija, Italija in Španija. Pri tem z nosilnimi članicami sodelujejo tudi druge članice EU, tako da je v projekte skupno vključenih 15 držav.

Pri italijanskem projektu, ki bo izveden v okviru superračunalniškega centra CINECA v tehnološkem parku Tecnopolo v Bologni, sodelujeta tudi Slovenija in Avstrija. Vlada je tako konec oktobra sprejela odločitev, po kateri se je Slovenija znotraj projekta zavezala k sofinanciranju nakupa novega superračunalnika v višini pet milijonov evrov.

 Skupna vrednost projekta je približno 430 milijonov evrov

Slovenija bo tako imela dostop do zmogljivosti tega superračunalnika v obsegu, sorazmernem z vloženimi sredstvi. Skupna vrednost projekta je po pisanju italijanskih medijev približno 430 milijonov evrov. Superračunalniške zmogljivosti bodo namenjene podpori naprednih raziskav in razvoju inovacij, predvsem na področju umetne inteligence.

Vlada ob tem predvideva, da si bo Slovenija s sofinanciranjem in sodelovanjem pri projektu znatno povečala možnost izbire samostojne prijave projekta, ki je načrtovana za drugi rok februarja 2025.

Ta bo obsegala dva sklopa. Prvi je namenjen gradnji novega superračunalnika, prilagojenega aplikacijam s področja umetne inteligence, ob sedežu družbe Dravske elektrarne Maribor in hidroelektrarni Mariborski otok v Mariboru, drugi pa obsega vzpostavitev tovarne umetne inteligence. Po dosedanjih ocenah vladnih predstavnikov naj bi bil ta projekt vreden okoli 100 milijonov evrov.

Evropska komisija zeleno luč prižgala vsem prijavljenim projektom

Evropska komisija se je, kot so danes sporočili iz Bruslja, odločila, da bo prižgala zeleno luč za evropsko sofinanciranje za vse prijavljene projekte. Ti so skupaj ocenjeni na 1,5 milijarde evrov nacionalnih in evropskih sredstev, pri čemer bo polovica zagotovljena iz programa za digitalno Evropo in programa Obzorje Evropa.

Poleg tovarne umetne inteligence v Bologni bodo evropskega sofinanciranja tako deležni še tovrstni projekti v Barceloni, Stuttgartu in Atenah ter v finskem Kajaaniju, luksemburškem Bissnu in švedskem Linköpingu.

Tovarne umetne inteligence na Finskem, v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu in na Švedskem bodo temeljile na povsem novih superračunalniških zmogljivosti najnovejših generacij. Infrastruktura v Barceloni bo temeljila na nadgrajenem obstoječem računalniku, v Grčiji pa so superračunalniške zmogljivosti že v razvoju.

S temi dodatnimi projekti naj bi se superračunalniške zmogljivosti v okviru skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) podvojena, so napovedali v Bruslju, s tem pa naj bi se okrepila sposobnost EU pri razvoju rešitev na področju umetne inteligence. Nove zmogljivosti bodo zaživele v letih 2025 in 2026.