Se po stoletjih mirovanja prebujajo vulkani na polotoku Reykjanes?

Znanstveniki svarijo, da se vulkanska aktivnost krepi v predelu Islandije, kjer izbruha niso zabeležili že skorajda 800 let. Od 21. januarja dalje so na polotoku Reykjanes, jugozahodno od prestolnice Reykjavík, zabeležili več kot 6000 potresov, kažejo podatki islandskega Meteorološkega urada. Pod površjem se nabira magma, tla pa so se ponekod dvignila celo do deset centimetrov. "Izgleda, da se po stoletjih mirovanja ta del sveta prebuja," je za Guardian dejal  Dave McGarvie, vulkanolog z Univerze Lancaster. 

Pred osmimi stoletji je močno izbruhnilo v današnji bližini mesta Grindavík in znamenitega (in turistično izjemno popularnega) geotermalnega kopališča Modra Laguna. V tej regiji naj bi se nahajalo pet vulkanskih sistemov, ki se očitno znova prebudijo vsakih 1000 let. 

Zadnje obdobje vulkanske aktivnosti na polotoku se je začelo v 10. stoletju, trajalo pa je skorajda 300 let. In v nasprotju z drugimi islandskimi vulkani, ki se prebudijo za nekaj let, nato pa znova usahnejo v mirovanje, se aktivnost v tej regiji (sodeč po zgodovini) ne umiri vsaj nekaj desetletij ali celo stoletij. Zadnja eruptivna epizoda je trajala med leti 1210 in 1240 ter pri tem z lavo prekrila kar 50 km2 veliko območje, še piše Guardian. Znanstveniki domnevajo, da je prišlo do vsaj šestih večjih izbruhov, vulkanske kamnine je odneslo več deset kilometrov stran. 

Če bi se nekaj podobnega zgodilo danes, bi steze na letališču Keflavík prekrila dva centimetra debela plast vulkanskega pepela, kažejo podatki islandske agencije GeoSurvey. "Najslabši možni scenarij je, da bi lava tekla proti mestu Grindavík," pravi Kristín Jónsdóttir z islanskega meteorološkega urada. "Tam je druga pomembna infrastruktura, med drugim tudi geotermalna elektrarna."

Vulkanski izbruhi na Islandiji sicer niso nič novega. Leta 2010 izbruhnil Eyjafjallajökull in poskrbel za pravi prometni kaos, prizemljena so bila letala skorajda po vsej Evropi. Izbruh vulkana Laki leta 1783 pa je trajal kar osem mesecev in tako velja za eno najdaljših erupcijskih obdobij. Izbruh je imel uničujoče posledice za tamkajšnje podnebje, naravo, po nekaterih podatkih naj bi umrlo kar 50 odstotkov ljudi in živali na otoku.