Na Institutu Jožef Stefan odkrili protein, ki obeta zdravljenje venske tromboze

Znanstveni konzorcij pod vodstvom prof. dr. Igorja Križaja z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta Jožef Stefan je odkril in opisal antikoagulantni protein iz kačjega strupa, ki močno zavira strjevanje krvi. Zaradi unikatne strukture in načina delovanja obeta razvoj inovativnega terapevtskega sredstva za zdravljenje venske trombembolije. Odkritje daje lep obet za nov način zdravljenja venske tromboze, kar dokazuje tudi objava v eni najuglednejših znanstveni revij s področja, Thrombosis and Haemostasis.

Da je tromboza eden vodilnih vzrokov za prezgodnjo smrt, je opozoril tudi nedavni svetovni dan tromboze, ki ga že tradicionalno obeležujemo 13. oktobra. Tromboza je življenjsko nevarna bolezen, pri kateri pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom; srčni infarkt in možganska kap kot posledica arterijske tromboze sta v javnosti dokaj dobro poznana, kar pa ne velja za posledice venske tromboze.

Srčno-žilne bolezni v Evropi letno zahtevajo štiri milijone žrtev

Patološki proces, ki privede do venske tromboze, imenujemo venska trombembolija (VTE). VTE je glavni vzrok nastanka dveh resnih srčno-žilnih bolezni (SŽB), tromboze globokih ven (strdek zamaši krvni pretok v veni) in pljučne embolije (strdek se z mesta nastanka v veni premakne in zamaši pljučno arterijo). Srčno-žilne bolezni (SŽB) so sicer poglavitni vzrok smrti po vsem svetu. V Evropi je odstotek smrti zaradi SŽB še posebej visok (45 %), kar v številkah znese skoraj štiri milijone ljudi na leto. VTE je na tretjem mestu med vzroki smrti, povezanimi s SŽB, takoj za miokardnim infarktom in kapjo.

Težava pri VTE je pomanjkljiva terapija, ki izpostavlja paciente visoki verjetnosti za resno krvavitev. Poenostavljeno rečeno, aktualna zdravila, ki jih uporabljamo za preprečevanje strjevanja krvi v venah, učinkovito preprečujejo tudi strjevanje krvi v primeru poškodbe krvožilnega sistema. Zato je raziskovalni cilj številnih skupin po svetu razvoj učinkovin, ki bi učinkovito, a usmerjeno, zavirale zgolj strjevanje krvi v venah.

Iz strupa modrasa izolirali beljakovino

Slovenski raziskovalci so skupaj s kolegi iz Nacionalne Univerze v Singapurju, Novartisa v Baslu in Univerze v Severni Karolini na zelo dobri poti, da jim to uspe. Iz strupa modrasa so namreč izolirali beljakovino z antikoagulantnim delovanjem, ki sodi v strukturno popolnoma novo skupino zaviralcev strjevanja krvi. Natančno so preučili molekularni način delovanja te molekule in ugotovili, da deluje predvsem v delu poti strjevanja krvi, ki je pomemben pri VTE (intrinsična pot strjevanja). S pomočjo molekularnega modeliranja so izdelali prostorski model strukture kompleksa med modrasovo beljakovino in njeno tarčo v krvi. Tako so podali osnovo za racionalno načrtovanje antikoagulantnih učinkovin nove generacije z usmerjenim delovanjem na intrinsično pot strjevanja krvi, ki bodo varno zdravile vensko trombembolijo.

Na pomembnost odkritja kaže takojšnja visoka odmevnost dosežka; med drugimi ga je v oktobrski številki v rubriki "Drugs and Therapies" posebej izpostavil tudi ameriški časopis Gene Therapy Weekly iz Atlante.