Huawei na razpotju, prihodnost pa odvisna od Kitajske in ZDA

Omejevanje v zahodnih državah je Huawei pogosto stisnilo ob rob, saj je moral iskati bližnjice, da bi zahtevnim potrošnikom ponudil tisto, kar želijo. Onemogočen dostop do Googlovih storitev je težaven, saj je moral iskati obvode, da bi Evropejci in Američani lahko uporabljali orodja, ki so postala že vsakdanja stvar. S prodajo hčerinske družbe Honor v preteklih dneh želijo tej znamki omogočiti normalen razvoj. A tudi krovni Huawei, kot kaže, ne namerava obupati, temveč sproti prilagaja strategijo in išče pot, ki bi ga obdržala med tehnološkimi velikani. 

Huawei je do leta 2018 rasel kot gobe po dežju. Potem pa je udarila Trumpova administracija z obtožbami o sumu vohunjenja in mu omejila poslovanje z ameriškimi podjetji. Po mnenju mnogih kot posledica političnih in gospodarskih trenj med ZDA in Kitajsko. Ta trenja so bila pričakovana in tudi v prihodnosti ne kaže, da se bodo izboljšala, saj je ekonomsko-politična hladna vojna v Pacifiku postala ena najpomembnejših zunanjepolitičnih pogledov ZDA, pa tudi Kitajske. Tudi nekatere evropske obveščevalne službe so opozarjale na morebitne programske pomanjkljivosti, na katere je treba odgovoriti. Američani so šli v blokado, Evropa pa je iskala in zahtevala rešitve.

Prvi udarec za uporabnike – Googlove storitve 

Na uporabniškem nivoju je to Huawei najbolj udarilo z izgubo Googlovih storitev in z njimi povezanega operacijskega sistema Android ter aplikacij. Sledil je ameriški pritisk na tuja podjetja, ki so poslovala s Huaweiem, to pa je pomenilo, da se je Huawei spopadal z resnimi težavami pri dobavah nekaterih komponent, zaloge čipov so bile na začetku tega spora majhne. Mnoga podjetja niso bila naklonjena odločitvam ameriške vlade in so Huaweiu aktivno stopila v bran, saj so s tem izgubila veliko stranko. A to ni spremenilo krajine, še več, z ameriškim pritiskom se je to samo še bolj zaostrilo.

V ozadju pa se je za nameček še ves čas bila bitka za gradnjo omrežij 5G, ki veljajo za eno največjih tehnoloških prelomnic v zadnjem času. Še preden je bil znan po svojih telefonih, je namreč Huawei veljal za enega najboljših proizvajalcev mrežne opreme. Ravno s tega naslova so obstajale številne obtožbe zahodnih obveščevalnih služb, ki so opozarjale, da na Kitajskem Huawei vzpostavlja številna omrežja, ki so pod nadzorom kitajskih oblasti. Safe (Smart) City je eden takšnih primerov. A kot je izpostavil Huawei, nacionalna zakonodaja na Kitajskem ne vpliva na uporabo opreme v tujini, države pa so še vedno previdne. 

Blokada pri postavljanju omrežij 5G, Huawei uspešno izpodbijal odločitev Švedske

Zaostrovanje, ki je bilo usmerjeno iz Bele hiše,  je bilo pričakovano, prepoved operaterjem za uporabo Huaweieve mrežne opreme pa je zaradi vzdrževanja obstoječih poslov pomenila, da so temu sledile številne države.  Med drugim Slovenija, ki naj bi s sklepom v pripravi kitajsko telekomunikacijsko družbo označila za dobavitelja z visokim tveganjem ter mu s tem omejila sodelovanje pri postavljanju omrežja 5G.

Huawei se seveda s pravnimi vzvodi bori proti tem, po njegovih besedah, neutemeljenim odločitvam, večji uspeh na tem področju pa je nedavno dosegel na Švedskem, kjer je izpodbijal odločitev švedskih oblasti o prepovedi sodelovanja pri vzpostavljanju omrežja 5G in pri tem (vsaj delno) uspelo. Tamkajšnjo sodišče je namreč švedskemu telekomunikacijskemu organu PTS naložilo, da mora prepoved dodatno utemeljiti.

Ameriškemu pritisku sicer niso sledile vse evropske države, med večjimi mu vrata puščajo odprta Francija, Nemčija, Španija in Nizozemska. Tam so bolj upoštevali evropski načrt orodij, ki mora biti izpolnjen, da lahko rečejo, da so upoštevani visoki varnostni standardi. Vprašanje in odnos vodilne komunistične partije in Huaweia nista bila nikoli popolnoma razrešena, zato so ta orodja postala osnova za postavljanje razmerij med državami in podjetjem. 

Rešujejo sebe in Honor

Čeprav bi pri Huaweiu zaradi vseh nedavno zaprtih vrat lahko že obupali in vse svoje moči usmerili izključno v svoj domači trg, kjer uživajo veliko priljubljenost in jih sankcije ne dosežejo, želijo ohraniti svoj status v svetu in predvsem preživeti to kalvarijo z glavo nad vodno gladino. Pa tudi podjetje je že zdavnaj prestopilo nacionalne okvire in tako kot številna druga kitajska podjetja želi imeti močan položaj na mednarodnem trgu. Takšnega, kot si ga je izboril s pametnimi telefoni. 

Na to med drugim nakazuje zadnja poteza prodaje hčerinske družbe Honor konzorciju 40 domačih podjetij. Ob tem so v svoji izjavi zapisali, "da je bil Huawei v zadnjem času pod velikim pritiskom zaradi nedostopnosti sestavnih elementov za telefone, s prodajo pa bodo Honorju omogočili, da uspešno prebrodi težavno obdobje".

Ker po prodaji Huawei v Honorju ne bo imel več nikakršnega lastniškega deleža, bi to lahko pomenilo, da bo Honor spet lahko sodeloval z ameriškimi podjetji in s tem dobil licenco za uporabo polnega Googlovega Androida. S tem pa bi znamka spet postala bolj zanimiva kupcem na evropskih tleh. Kot so še navedli pri Huaweiu, Honor vsako leto proda več kot 70 milijonov telefonov, kar pomeni, da bi lahko tudi kot samostojna znamka ostal pomemben tekmec med proizvajalci telefonov.

Prihodnost vidijo v povezovanju vseh vrst naprav

Ob tem poudarjajo, da so tudi sami še naprej usmerjeni v razvoj visokotehnoloških rešitev. Direktor slovenske podružnice Huawei Matjaž Kermelj pravi, da kazalci kažejo, da prihodnost ne bo v strojni opremi, temveč v integraciji ekosistema programske opreme: "Naša strategija primarno izhaja iz telefona, sekundarne naprave so naši računalniki, tablice, pametne televizije, avdionaprave, pametne ure in telematika, potem pa so tu še ostale internetne naprave, ki bodo med seboj povezane. Na primer luči, klimatske naprave, varnostne rešitve, gospodinjski aparati ipd. Ta strategija je pomembna, ker bo omogočala povezljivost strojne opreme s programsko in uporabnikom omogočala napredno izkušnjo." Tu sicer ne gre za novo tehnologijo, saj jo ponujajo že številna podjetja, a Huawei pogostokrat ponuja to opremo po nižji ceni, tudi zaradi razmer na domačem trgu, ki z več ko 1,3 milijarde ljudi omogoča, da ponudi bolj konkurenčne cene. 

Kermelj pravi, da jih je prav ameriška blokada, zaradi katere so ostali brez Googlove podpore, prisilila v osamosvojitev in pospešen razvoj lastnega ekosistema, pri čemer je na telefonih trenutno v ospredju trgovina z aplikacijami AppGallery. Tu sodelujejo tudi s slovenskimi razvijalci – številni že predstavljajo rešitve v njihovi trgovini, med drugim praktično vse pri nas prisotne banke. Za uporabnike pa ves čas iščejo dodatne rešitve, ki bi jim pomagale do želenih aplikacij. Ena takšnih je univerzalni iskalnik Petal Search. Večje težave, s katerimi se bo soočal Huawei, bodo večinoma povezane s tem, kako prepričati duopolni trg, ki ga vodita Android in iOS, da je njihova alternativa enako dobra. Tudi Google in Apple na začetka nista uspešno sodelovala, pravzaprav so ju v to prisilili potrošniki, ki so zahtevali boljšo povezljivost sistemov. Ko je recimo nekdo uporabljal Googlovo e-pošto Gmail, ta na začetku ni dobro delovala na njihovem sistemu, a so nato oboji spoznali, da boljše sodelovanje pomeni boljšo migracijo uporabnikov. Huawei se mora tako poleg prepovedi uporabe preverjenih logističnih povezav spoprijemati še s krizo, ki jo je povzročil novi koronavirus. 

Podobno težavo bo tako moral premagati tudi Huawei, če se seveda ne izboljšajo odnosi med Kitajsko in ZDA. Zdaj so vse oči usmerjene v Belo hišo in to, ali bo novi predsednik Joe Biden nadaljeval dekrete, ki jih je pisal Donald Trump. Tudi Google ni navdušen nad to blokado, saj je bil Huawei pomemben partner, določena ameriška podjetja pa tudi ponudnik tako tehnoloških kot programskih komponent. A vprašanje je torej, kakšen odnos bodo gojili proti Kitajski, saj so te odločitve povezane v geopolitični igri dve velesil. 

Zaloge novih prenosnih računalnikov so v času koronakrize praktično pošle

Sicer pa so se od začetka ameriške blokade bolj intenzivno posvetili še razvoju naprav v drugih segmentih. Tako so poleg telefonov v zadnjem letu predstavili nove tablice, pametne ure in prenosne računalnike. Kermelj poudarja, da so prav ti  naleteli na zelo pozitiven odziv pri kupcih: "V letošnjem letu smo začeli s prodajo prenosnih računalnikov, ki je odlična in nad pričakovanji. V času koronakrize se je prodaja prenosnih računalnikov močno povečala, celo tako zelo, da smo skoraj povsod ostali brez zalog. Najbolj so kupci posegali po modelih MateBook D14 in D15. Prav tako pa smo povečali ponudbo pametnih ur in prevzeli vodilno mesto v prodaji v tem segmentu."

Kaj pa prodaja telefonov? "Tu nam je nekoliko dodatno zagodla koronakriza. Na začetek prodaje prvih telefonov brez Googlovih storitev smo se pripravljali več mesecev, ravno ob začetku prodaje pa so se zaradi koronakrize zaprla prodajna mesta, kar je seveda otežilo in upočasnilo prodajo. Kljub vsem omejitvam pa nam gre še vedno zelo dobro. Po zadnjih podatkih prodamo približno 20 odstotkov vseh pametnih telefonov v Sloveniji, kar nas uvršča na drugo mesto po znamkah. Telefoni brez Googlovih storitev sicer predstavljajo okrog 40 odstotkov celotne prodaje."

Za zdaj torej, kot je videti tudi v Sloveniji, obstaja nekakšno vmesno obdobje, ko se podjetje prilagaja, države pa se odločajo, na kakšen način bodo pristopile k Huaweiu. Nova geopolitična realnost, ki jo bo oblikoval tudi Joe Biden, bo pomembno vplivala na vse dejavnosti med kitajskimi in zahodnimi podjetji. Evropa pa bo v teh razmerah najverjetneje iskala vmesno pot.