'Danes preživi cel razred, iznakaženih pa ne srečujemo na hodniku'

"Knjiga je nastala na podlagi lastnega spoznanja o tem, kako zelo si nasprotujeta moja dva svetova. Namreč, kot strokovnjak za zgodovino medicine, sem tako v času študija kot kasneje v raziskovalni dejavnosti, natančno preučeval učinek, ki ga je imelo cepljenje na človeštvo. Tukaj dvomov ni – prav uvedba cepljenja je eden največjih dosežkov medicine. A ko sem se ob večerih in koncih tedna srečeval s prijatelji, sem pred okoli petimi leti ugotovil, da so cepiva res tarča številnih kritik. Dvom je naraščal, število necepljenih se je povečevalo. In čutil sem, da je pomembno, da prispevam k debati o tem, zakaj je družba začela dvomiti. Še posebej njen "vplivnejši del". Kot vemo, je največ dvomov prav med izobraženimi, bogatejšimi, ki se bolj kot na lastnega zdravnika zanesejo na dr. Googla, so jim blizu teorije zarote in alternativna medicina," na začetku pogovora za 24ur.com pravi dr. Andrea Grignolio.

Trend nasprotovanja cepljenju zahodne družbe opažajo od začetka osemdesetih let 20. stoletja in vse odtlej se krepi.

Avtor meni, da za to obstajajo trije glavni družbeni razlogi. Prvi je ideološki, po njegovem pripadniki liberalnega srednjega razreda dajejo prednost izogibanju individualnim tveganjem pred kolektivno racionalnostjo in odgovornostjo, drugi je informacijski, ki ga veže na dostopnost obilja informacij, četudi pogosto lažnih, o tveganjih cepljenja, tretji pa je socialni – zaščitniško starševstvo kot posledica nizke rodnosti in poznega starševstva ter osip zdravniške avtoritete.

"Nasprotovanje cepljenju je pravzaprav kontinuum. Na eni strani imamo popolne podpornike, vmes ljudi, ki iščejo informacije, na drugi strani kontinuuma pa popolne, radikalne nasprotnike. To so ljudje, ki jih ne bodo prepričale nobene informacije. So pa običajno izjemno agresivni v svojem uporu, pišejo protestna pisma, po spletu širijo svoja mnenja," meni Grignolio, ki je nasprotovanje le-teh občutil tudi sam, ko je bil nagrajen za popularizacijo znanosti, zaradi česar so nasprotniki cepljenja na ustanovo, ki te nagrade podeljuje, naslovili več protestnih pisem. "Jaz sicer s svojo knjigo ne želim nikogar napadati. Želim samo pojasniti, da se cepiv bojijo ljudje, ki slabo ocenjujejo razmerja med tveganjem in koristmi v medicini, za kar pa ponujam tudi evolucijsko in psihološko razlago."

Utopljeni v morju informacij

Kot enega pomembnih razlogov za nasprotovanje cepivom Grignolio navaja ogromno količino informacij, pred katero se je človek znašel z razcvetom interneta. "Seveda je dobro, da so na voljo informacije, podatki, to je korak k večji transparentnosti, je dobro za demokracijo. Po drugi strani pa ljudje nimamo kognitivnih orodij, da bi se z vsemi temi informacijami spoprijeli, niti nas tega ni nihče naučil. Spet smo na nek način nepismeni."

"Če o cepivih popvprašate zdravnika Googla, vam o cepivim ponudi tako nasprotujoče si morje informacij, da jih naši možgani enostavno niso zmožni sprocesirati. Podatki dejansko kažejo, da obstaja korelacija med ljudmi, ki iščejo informacije o cepljenju na Googlu in precepljenostjo. V delih sveta, kjer te informacije iščejo največ, je precepljenost nizka. Tega se je pomembno zavedati. Še posebej, ker danes vemo, da je splet velik vir dezinformacij."

S tem je povezana tudi količina teorij zarote na spletu: "Ena od raziskav je namreč pokazala nekaj zanimivega. Preučevali so starše, ki nasprotujejo cepljenju in ugotovili, da so nagnjeni k sprejemanju teorij zarote, nagibajo pa se tudi k alternativnim oblikam, tako ko gre za življenjski stil kot prehrano."

Po svoje je zanimivo, da so takšen vir nasprotovanja prav cepiva, ugotavlja strokovnjak. "Kar poglejmo aspirin. Tudi za tega je znano, da ima lahko stranske učinke. Pa ne obstaja "antiaspirin" gibanje."

Ne samo v cepiva, dvomimo v znanost nasploh

Cepiva sicer niso edina, ki so na udaru, pravzaprav se zdi, da je zadnja leta na udaru kritik kar celotna znanost. "To je globalen problem – od Evrope do ZDA. Dogaja se odmik od znanosti, institucij, elit, če želite, vzpenja se populizem. V središču vsega skupaj pa je premik k čustvom. Če pogledate v zgodovino, boste videli, da se to ne dogaja prvič. Premik od tehničnega k čustvenemu, populizmu, smo videli že v tridesetih, štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Seveda so razlike, ampak je pa mogoče videti paralele."

"Raziskave tudi kažejo, da ljudje bolj kot zdravniku, na primer zaupajo mnenju prijateljev. Še pred kakšnimi petnajstimi leti bi bilo takšnih odgovorov precej manj, ampak danes je ogromno staršev, ki pridejo v ordinacijo in pravijo – so mi prijatelji povedali, da cepiva povzročajo avtizem, kar je sicer dezinformacija," razlaga Grignolio. 

Še en vir nezaupanja znanosti pa je dejstvo, da je razmerje med njo in človekom pravzaprav novo. "Ljudje smo precej neracionalni. Pa naj gre za zdravje ali ljubezen. Zakaj? Ker v osnovi nismo vajeni živeti v okolju znanosti. Znanost, in cepiva so del znanosti, je del človekoveka življenja šele zadnjih nekaj stoletij, nanjo se moramo navaditi tako kot vrsta kot družba. Poleg tega prinaša zelo kompleksna vprašanja, kar proces še otežuje." V Italiji je samo v zadnjem letu odmevalo šest primerov, ko so se ženske odločile tudi za alternativno zdravljenje raka. "Alternativ pa je vedno veliko. In še posebej ljudje, ki imajo za to tudi finančna sredstva, se radi obračajo k tem alternativam."

Zakaj moja generacija?

Eno pomembnejših vprašanj, ki se jih loteva v knjigi, je, zakaj je toliko dvomov v cepiva prav v generaciji današnjih mladih staršev. "Zgodilo se je nekaj novega v evolucijskem smislu. Če primerjam svojo razredno fotografijo iz osemdesetih in razredno fotografijo starejših generacij, je ena velika razlika. Vsi moji sošolci so še vedno živi. V preteklosti bi bila ta slika povsem drugačna, razrede so zdesetkale nalezljive bolezni. Danes živimo v napačnem prepričanju, da nalezljivih bolezni ni več. Narobe. Takoj ko nehamo s cepljenjem, se bodo vrnile. Težava, ki se pojavi za naše možgane pa je – če nevarnosti ne vidim, je ni. Ne vidimo več ljudi, ki so zaradi teh bolezni iznakaženi, nosijo trajne posledice. V kakšnem drugem delu sveta je to še vedno del realnosti. Poglejmo na primer Pakistan. Tam ni nasprotovanja cepljenju, ker so posledice sveta brez cepiv še vedno zelo očitne."

"Pred časom je odmeval podatek, da je v Hollywoodu precepljenost podobna kot v Južnem Sudanu. Pa veste zakaj? Ker si to "lahko privoščijo", ker so ljudje prepričani, da teh bolezni ni več. Ko se pojavijo, se ljudje hitro streznijo, tudi v Italiji smo videli gnečo za cepljenje, ko so se nalezljive bolezni spet pojavile."

Nazaj k naravi?

Številni kot razlog za zavračanje cepiv, navajajo, da "cepiva niso naravna". Kot opozarja strokovnjak, cepiva izkoriščajo naravno zmožnost človeka, da razvije imunost.

Poudarja pa tudi, da človek danes živi dlje. "Ljudem rad povem, da ljudje, odkar smo zapustili drevesa, živimo precej dlje, prav po zaslugi napredka – zdravil, kemije ... Ljudje, ki so živeli v povsem naravnem okolju, se gibali, jedli organsko hrano, niso živeli dlje kot 30 let, zato nekritično poveličevanje vračanja k naravi ni smiselno, je napačno."

Za to so do neke mere krivi tudi naši možgani. "Veliko ljudi, če jim ponudite cepivo ali okužbo z ošpicami, bo izbralo ošpice. Pa čeprav je to v resnici slaba izbira. Razumeti je treba, da narava do človeka v resnici ni ne dobra, ne slaba, omogoča boj vrst, ki nato najdejo orodja, da se spoprimejo z nevarnostmi."

"Ko ljudje govorijo, da želijo živeti kot dedki, babice, se je treba zavedati, da so živeli veliko krajši čas. Tehnologija je, seveda z izjemami, namenjena izboljšanju položaja človeka."

Dr. Google

Vseeno glede prihodnosti tako cepljenja kot odnosa med človekom in znanostjo – optimističen. A le, če se bo spremenila tudi komunikacija, način, kako so javnosti posredovana sporočila. V cenzuro na družbenih omrežjih ne verjame, čeprav so nekateri spletni giganti napovedali, da bodo omejili širjenje dezinformacij.

"Odgovornost mora ostati na ljudeh, da izberejo prave odločitve. Morajo pa pri tem pomembno vlogo igrati znanstveniki, ki morajo razumeti, da danes živijo v svetu, kjer ljudje uporabljajo družbena omrežja in spletne brskalnike. V zadnjih desetih letih je splet popolnoma spremenil naš odnos z informacijami in institucijami. Zdravniki, ki so prišli s fakultete, so bili vajeni, da pred pacienta postavijo diagnozo in ta jo bo vzel kot dejstvo. Danes diagnoza pomeni, da gre pacient od zdravnika za računalnik in išče razlage. Torej se mora spremeniti način komunikacije med zdravnikom, znanstvenikom in osebo na drugi strani. Pred časom sem v Rimu videl pri nekem zdravniku napis "če sledite dr. Googlu, ne sprašujte še mene". Tako ne bo šlo, čeprav do neke mere razumem zdravnika. Vendar če zdravnik zapre komunikacijski kanal s pacientom, če ne želi debate, potem se nam obetajo težave, ker raziskave kažejo, da to prispeva k temu, da nekdo postane radikalen nasprotnik."

Grozljive podobe ljudi ne prepričajo

Ob ponovnem pojavljanju nalezljivih bolezni in naraščanju števila tistih, ki dvomijo v cepiva, pa so se zdravniki znašli pred zahtevno nalogo, kako uspešno komunicirati s starši.

Grignolio je prepričan, da poskusi, da se tiste, ki dvomijo o cepljenju, prestraši s predstavljanjem nevarnosti, ne delujejo, saj to povzroči le odpor. "Ključ do uspeha se skriva v mahjnih podrobnostih," meni. In sicer v tem, da se ne poveličuje učinkovitosti cepiv, ampak posameznika, ki dvomi, opozarja o nevarnostih bolezni, pred katero bi lahko njega ali otroka zaščitilo cepivo. "Cilj ni spreminjati odnos osebe do cepiva, ampak do nalezljive bolezni. To je sicer precej v nasprotju s prvim impulzom zdravnika, ki želi poučiti pacienta, je pa najbolj učinkovito."