Google Huaweiu onemogočil dostop do posodobitev operacijskega sistema Android

Spletni velikan Google je prekinil sodelovanje s Huaweiem v delu, ki se nanaša na prenos programske opreme in tehničnih storitev, razen tistih, ki so v prosti uporabi. Poteza bi lahko močno otežila poslovanje Huaweia zunaj Kitajske, saj to v praksi pomeni prenehanje posodabljanja operacijskega sistema Android. Novi modeli Huaweievih pametnih telefonov z operacijskim sistemom Android pa ne bodo imeli več dostopa do priljubljenih storitev, kot so Google Play Store, ter aplikacij Gmail in YouTube. "Huawei bo lahko uporabljal le javno verzijo Androida in ne bo imel dostopa do Googlovih lastniških aplikacij in storitev," je za Reuters dejal neimenovani vir.

Za ta korak se je Google odločil po tem, ko je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa kitajskega velikana Huawei uvrstila na seznam podjetij, s katerimi ameriška podjetja ne morejo poslovati, razen če imajo licenco. "Spoštujemo izvršni ukaz in preučujemo njegove posledice," so sporočili iz Googla. Huawei se na to še ni odzval.

Huawei: Smo eden ključnih partnerjev Androida

Na prekinitev sodelovanja so se odzvali tudi pri Huaweiu. Da so eden izmed ključnih partnerjev Androida ter da so močno prispevali k njegovemu razvoju in rasti, in tesno sodelovali z njegovo platformo odprte programske kode, da bi vzpostavil nabor inovativnih rešitev za vse, so sporočili. 

Huawei bo še naprej zagotavljal varnostne posodobitve in sodeloval pri odpravi težav vseh obstoječih pametnih telefonov in tabličnih računalnikov Huawei in Honor, so sporočili iz regionalnega predstavništva kitajskega podjetja v Zagrebu, ki sicer pokriva tudi Slovenijo. "Nadaljevali bomo izgradnjo varnega in trajnostnega programskega ekosistema, da bomo lahko vsem uporabnikom po svetu zagotovili najboljšo izkušnjo," so napovedali.

Kaj to pomeni za uporabnike Huaweievih telefonov?

Trenutni uporabniki pametnih telefonov znamke Huawei bodo za zdaj še vedno lahko posodabljali aplikacije in varnostne posodobitve, lahko pa bodo tudi posodabljali storitve Google Play. Uporabnike so pomirili tudi na Androidu: "Zagotavljamo vam, da medtem ko se usklajujemo z zahtevami ameriške vlade, bodo storitve kot so Google Play in varnost iz Google Play Protect še vedno delovali na vaših obstoječih Huawei napravah."

Toda ko bo Google izdal novo verzijo Androida, kar naj bi se zgodilo v drugi polovici leta, ta najbrž ne bo dostopna za pametne telefone Huaweia. Prav tako novi modeli pametnih telefonov kitajskega proizvajalca ne bodo imeli dostopa do Googlovih aplikacij, kot sta YouTube in Zemljevidi. Huawei pa bo še vedno lahko uporabljal odprtokodno različico Androida. 

Sprememba bo imela velike posledice za Huawei, predvsem na zahodnem trgu, opozarjajo poznavalci. Potrošniki ne bodo želeli kupiti telefona z operacijskim sistemom Android, ki nima dostopa do Googlovih storitev. Na dolgi rok bi to lahko sprožilo majhno 'revolucijo' pri ponudnikih pametnih telefonov, ki bi lahko začeli resno razmišljati o alternativah Googlovemu operacijskemu sistemu. Še posebno ker Google načrtuje tudi svojo znamko pametnega telefona Pixel.

Huawei naj bi se sicer že nekaj časa pripravljal na takšen scenarij, da bi lahko izgubili dostop do storitev ameriškega velikana. Njihove pametne telefone tako že poganjajo lastni procesorji, na začetku leta pa je eden od vodilnih pri Huaweiu za nemški Die Welt razkril, da pripravljajo svoj operacijski sistem. 

Kljub temu bi ta udarec lahko razblinil Huaweieve načrte, da prehiti Samsung in postane najbolj prodajana znamka pametnih telefonov leta 2020. 

Huawei je lani prodal 203 milijone pametnih telefonov, potem ko jih je v letu dni pred tem 150 milijonov, je izračunala mednarodna analitska hiša Gartner. Samo v letošnjem prvem četrtletju je prodaja dosegla 59 milijonov telefonov, je dodala analitska hiša IDC.

Kitajsko tehnološko podjetje je s temi številkami preseglo ameriškega tekmeca Apple in na prvem mestu začelo ogrožati južnokorejskega tehnološkega velikana Samsung.

Zaradi prekinitve sodelovanja bo prikrajšan tudi Google

Trump je v sredo podpisal izvršni ukaz o prepovedi poslovanja s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA. Podjetja ali države niso posebej omenjene, a šlo naj bi predvsem za ukrep proti kitajskemu telekomunikacijskemu velikanu Huawei.

Potezo ameriškega predsednika so pri Huaweiu že pretekli teden označili za nerazumno. Dodali so, da so v sodelovanju z ZDA pripravljeni vzpostavitvi ukrepe, ki bodo zagotovili varnost njihovih proizvodov.

Medtem je kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve danes izpostavilo, da podpira vsa kitajska podjetja in da bo s ciljem braniti njihove zakonite pravice uporabilo vsa pravna sredstva. Prekinitev sodelovanja Googla s Huaweijem bo prizadelo na milijone uporabnikov. Je pa Huawei še vedno močno odvisen od tujih dobaviteljev. Vsako leto kupi za 67 milijard dolarjev komponent, pri čemer 11 milijard dolarjev odpade na ameriške dobavitelje, je objavil japonski poslovni časnik Nikkei.

Kot piše AFP, bo zaradi prekinjenega sodelovanja prikrajšan tudi Google. S tega naslova bo namreč zbral precej manj prihodkov. Poleg tega dogajanje skrbno spremljajo drugi kitajski proizvajalci pametnih telefonov, kot so Xiaomi, Oppo in OnePlus. Ti bi se po navedbah poznavalcev lahko priključili Huaweiju, če bi se ta slučajno lotil vzpostavitve lastnega operacijskega sistema, in tako zaščitili lastno ranljivost.

Dobavo čipov Huaweiu prekinilo več podjetij

Sodelovanja s Huawei pa ni prekinil le Google, temveč tudi ameriški proizvajalci čipov in evropski koncern, ki imajo svoja podjetja v ZDA.  Med ameriškimi podjetji, ki so Huaweiu prekinila dobavo programske opreme in ključnih komponent, so Intel, Qualcomm in Broadcom.

Prav tako je prodajo čipov, ki jih izdela v ZDA, zamrznil nemški koncern Infineon. Tiskovni predstavnik Infineona je ob tem odločno zanikal navedbe, da so popolnoma ustavili dobavo Huaweiu. Kot je pojasnil, bo namreč s kitajskim velikanom posloval dalje, ker se prepoved ameriških oblasti nanaša le na podjetja, vpisana v ZDA.

Evropska podjetja v navzkrižnem ognju trgovinske vojne

V trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko so ujeta tudi evropska podjetja. Škodo zaradi uvedenih carin na uvoz kitajskega blaga v minulem letu tako čuti tudi tretjina evropskih podjetij na Kitajskem, je pokazala danes objavljena raziskava gospodarske zbornice EU na Kitajskem.

Kot so opozorili avtorji raziskave, anketiranci niso potrdili pričakovanj, da bodo višje carine na uvoz kitajskega blaga ugodno vplivale na evropska podjetja. O tem namreč poroča le pet odstotkov vprašanih. Večina sodelujočih v raziskavi je medtem navedla, da zvišanje nanje ni imelo nobenega vpliva, kar kaže, da se evropska podjetja na Kitajskem bolj kot na izvoz osredotočajo na prodajo na kitajskem trgu.

Podpredsednica zbornice Charlotte Roule je ob tem dejala, da se v njihovi organizaciji ne strinjajo s carinami na uvoz kitajskega blaga, da pa mora Kitajska ne glede na vse svoj trg bolj odpreti tujcem. Osrednja skrb evropskih podjetij v drugem največjem gospodarstvu na svetu so poleg trgovinske vojne upočasnjevanje rasti kitajskega bruto domačega proizvoda (BDP) in naraščajoči stroški dela.

Raziskava je bila izvedena januarja in februarja letos, od tedaj pa se je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko zelo zaostrila.

Trgovinsko vojno je Trump začel 8. marca lani, ko je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz jekla in 10-odstotnih na uvoz aluminija v ZDA. Te carine niso bile usmerjene le proti Kitajski, v veljavo pa so stopile 23. marca lani. Dan prej je Trump iz ukrepa začasno izvzel vrsto držav, a ne Kitajske.

Pozneje so ZDA uvedle 25-odstotne carine na okoli 34 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskih strojev, elektronike in visokotehnološke opreme, ocarinile za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoznega blaga, Kitajski naložile 10-odstotne carine na še 200 milijard njenega izvoza v ZDA, 10. maja pa te carine z desetih odstotkov zvišale na 25 odstotkov. Kitajska je odgovarjala s protiukrepi. Državi sicer za zdaj še vztrajata pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu.